Profesorot na Pravniot fakultet vo Skopje, Svetomir [kari}, vo ime na studentite, najavi mo`nost za otvorawe postapka za otpovikuvawe na pretsedatelot Boris Trajkovski.

Ne e te{ko da se potvrdi deka Pretsedatelot na dr`avata navlegol dlaboko vo ustavotvornata vlast zatoa {to se javuva kako faktor {to gi utvrduva Nacrtot i predlog-amandmanite. Spored Ustavot, toj mo`e da bide samo predlaga~, odnosno nositel na ustavnata inicijativa, no ne i faktor {to }e gi utvrduva i Nacrtot i predlogot. So toa toj izleze od ustavnite ramki, od izvr{nata vlast i {iroko zapliva vo ustavotvornata vlast i go prekr{i Ustavot, pa vrz osnova na toa, postojat elementi da se otvori postapka za impi~ment, izjavi [kari}.

Toj potencira{e i deka stanuva zbor za flagrantno kr{ewe na Ustavot, za {to golema zasluga ima i Sobranieto na RM, dodavaj}i deka idejata za impi~ment na Trajkovski kaj studentite e vo faza na mislewe i inicijativa, no dokolku re{at da ja realiziraat i da pobaraat od nego pomo{, toj so zadovolstvo }e go stori toa.

Ako nekoj saka da go vnese makedonskiot narod vo novata preambula, toa }e zna~i i vgraduvawe na odrednicata-albanskiot narod, velat vo DPA i PDP. Partiite go potvrdija svoeto vra}awe vo rabotata na Ustavnata komisijata, no najavija sprotivstavuvawe na kakvi bilo promeni vo Dogovorot.

Dogovorot treba da bide usvoen onaka kako {to e definiran vo Ohrid. Ako nekoj sega saka da menuva ne{to i da ja vnese odrednicata makedonski narod, toa avtomatski treba da povle~e i vgraduvawe na odrednicata albanski narod vo Preambulata. Bez takva promena, sekoja intervencija e neprifatliva - izjavi Ilijaz Halimi, potpretsedatel na DPA.

Kakva bilo promena }e go napravi nefunkcionalen celiot dogovor. Zatoa, toj treba da bide usvoen onaka kako {to e i dogovoreno, re~e Bekte{i.

Mediumite neodamna informiraa deka {efot na dr`avata, Boris Trajkovski, }e predlo`i nova varijanta na Preambulata, poinakva od ohridskata, koja bi trebala da glasi: "Gra|anite na Republika Makedonija, pripadnicite na makedonskiot narod, Albanci, Turci, Vlasi, Romi, Srbi i drugi, prezemaj}i ja odgovornosta...".

Po posetata na visokite pretstavnici na EU, NATO i OBSE se pojavija i informacii deka vra}aweto na odrednicata "makedonskiot narod" vo Preambulata }e bide iskompenzirano so na~inot na izveduvaweto na amnestijata za pripadnicite na raspu{tenata ONA. Me|utoa, vo PDP i DPA demantiraat deka e dogovorena takva varijanta.

Se stravuva deka pogolem del od kidnapiranite Makedonci se ubieni, masakrirani i zakopani vo zaedni~ka grobnica, najverojatno vo blizina na tetovskoto selo Nepro{teno.

Spored izjavite na o~evidci na koi se povikuva izvorot na "Dnevnik", grupa albanski teroristi, predvodeni od ozloglaseniot komandant Leka, najprvin pretepale del od kidnapiranite makedonski civili, a dvajca od niv po~inale kako posledici na maltretiraweto. Potoa teroristite so istreli od neposredna blizina usmrtile u{te nekolku kidnapirani, a podocna gi masakrirale nivnite tela. Izvorot na "Dnevnik" tvrdi deka masakrot na kidnapiranite Makedonci e delo na pripadnicite na 112 brigada na t.n. ONA, na ~elo so nejziniot komandant Leka, odnosno izvesniot Daut Rexepi od selo Poroj. Vo grozomorniot ~in najverojatno u~estvuvale i Zulbeari Zekirija, alijas komandant Zeka, Bezah Bejtulahi, poznat kako komandant Zaki i izvesniot komandant Roki. Posledniot vsu{nost e sega pokojniot Rahim Bekiri od Kosovska Kamenica, koj u~estvuval vo nekoi od kidnapirawata. Na spisokot na u~esnicite vo masakrot se i licata Ali Naxi Sejdii od seloto Selce i Safet ]amili od Tearce.

Postojat soznanija deka istata grupa go izvr{ila i grozomornoto i kukavi~ko ubistvo na makedonskite rezervisti na patot Tetovo - Skopje kaj mesnosta Karpalak, kako i napadot vrz op{tinskata zgrada vo seloto Tearce. Anonimen izvor od kabinetot na Trajkovski, isto taka, neoficijalno potvrdil deka postojat somnevawa oti del kidnapirani Makedonci se ubieni.

Spored procenkite, dr`avava vo momentov ima pove}e oru`je od belgiskata armija, so koe mo`e da stane regionalna voena sila. Makedonija ima pove}e od 200 najraznovidni tenkovi, 4 bombarderi, pove}e od 500 oklopni transporteri, isto tolku xipovi, pove}e od 150.000 par~iwa avtomatsko oru`je, dvaesetina helikopteri MI-8, MI-17 i MI-24, 400 ridski topovi od 76 mm, nekolku tenkovi M-84 i nad sto tenkovi od modelot T-55, stotici protivavionski orudija, desetici najraznovidni protivavionski sistemi itn. Se o~ekuva naskoro arsenalot da bide zbogaten so delot {to na{ata zemja treba da go dobie od sosedna Jugoslavija. Listata sodr`i dva u~ili{no-borbeni aviona JAK-40, dva aviona AN-26, 31 tenk T-55, 31 oklopen transporter BTR-60P, 70 protivavionski sistemi, nad 20.000 par~iwa pe{adisko vooru`uvawe, avijaciski kabineti so oprema nameneta za obuka, 60.000 par~iwa najraznovidni granati i trombloni...

Ministerot za odbrana, Vlado Bu~kovski, najavi deka e seriozno re{en da opremi 3.600 komandosi so oprema i oru`je kakva {to dosega sme gledale samo na dobrite akcioni filmovi.