BALKANIKA

OMO "Ilinden" povtorno }e pobara registracija vo bugarskiot sud

DISKRIMINACIJA NA MAKEDONCITE VO BUGARIJA

Pi{uva: Mileva LAZOVA

  • Organizacijata OMO "Ilinden" pri odbele`uvaweto na makedonskite zna~ajni datumi (ra|aweto i smrtta na Goce Del~ev, ubistvoto na Jane Sandanski, Ilindenskoto vostanie itn.) sekoga{ bila agresivno i grubo spre~uvana od strana na bugarskite vlasti.

Teroristi, kriminalci, kradci - toa se pogrdnite zborovi so koi bugarskite mediumi zapo~naa agresivna kampawa protiv organizacijata OMO "Ilinden", vo koja ~lenuvaat Makedonci od pirinskiot del na Makedonija. Spored pretsedatelot na ovaa organizacija, Jordan Kostadinov, koj vo Skopje dopatuva so svoite najbliski sorabotnici, bugarskata policija e vinovnikot koja gi pla}a bugarskite novinari da gi pi{uvaat site tie gadosti protiv OMO "Ilinden". Kostadinov tvrdi deka vo bugarskite vesnici vo koi ovaa makedonska organizacija e obvineta na najrazli~ni na~ini nema nikakva vrska so vistinata i oti OMO "Ilinden" }e bara poedine~na odgovornost od sekoja redakcija i od novinarite.

Pretsedatelot na organizacijata OMO "Ilinden" potencira{e deka nivna edinstvena cel e da ja {irat makedonskata kultura i da gi odbele`uvaat istoriskite i kulturnite nastani vo Bugarija koi se zna~ajni za Makedonija.

Spored ~lenot 11 od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i slobodi, imame pravo na sloboda i na mirni sobiri. Vo taa nasoka, razmisluvame i za eventualno pribli`uvawe i kon drugata makedonska organizacija "OMO Ilinden-PIRIN", dodade Kostadinov.

Kako {to informira Kostadinov, tie ispra}ale molbi do nadle`nite bugarski sudovi u{te od sozdavaweto na Organizacijata na 14 april 1990 godina vo Sandanski. Vo toj period zapo~na da se {iri i po drugite gradovi i sela: Petri~, Blagoevgrad, Goce Del~ev so cel {to e mo`no pove}e Makedonci da se zbli`at za da mo`e da se sprovedat pove}e kulturni manifestacii od makedonskata istorija i kultura. Dotoga{ oficijalna Sofija ne saka{e nitu da slu{ne za registrirawe makedonska organizacija, zatoa {to vo osnova ima negatorski odnos kon makedonskata nacija. Poradi toa, OMO "Ilinden" be{e prinudena da pobara za{tita na pravata na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija od evropskite strukturi. Kako rezultat na taa borba e Odlukata na Evropskiot sud za ~ovekovi prava od vtori oktomvri ovaa godina, vo koja jasno e potvrdeno deka Bugarija go kr{i ~lenot 11 od Evropskata konvencija i sega e obvrzana da im dozvoli slobodno dejstvuvawe. So toa treba da se eliminira politikata vo Bugarija koja kon Makedoncite neguva{e rasna diskriminacija i asimilacija.

Obedineta makedonska organizacija "Ilinden" naskoro povtorno }e podnese barawe do sudskite vlasti vo Republika Bugarija zaradi nepre~ena registracija na ovaa organizacija na Makedoncite od pirinskiot del na Makedonija i od cela Bugarija, koja pove}e od edna decenija se bori za za{tita na nivnite ~ovekovi prava. Bugarija sega e obvrzana pozitivno da go re{i novoto barawe na "ilindenci" po presudata na Evropskiot sud vo Strazbur, so koja ovaa zemja e proglasena za vinovna, bidej}i ja kr{i Evropskata konvencija za za{tita na pravata na malcinstvata.

Ramkovna konvencija za za{tita na pravata na malcinstvata vo Albanija

MAKEDONCITE VO ALBANIJA GO KRENAA SVOJOT GLAS

  • Nacionalnite malcinstva vo Albanija gi pobaraa svoite osnovni prava: obrazovanie na maj~in jazik, slobodno informirawe, vra}awe na li~nite imiwa.

Makedoncite, Grcite, Srbite, Crnogorcite, Vlasite i drugite pripadnici na malcinstvata na konferencijata vo Tirana go pobaraa svoeto univerzalno pravo na obrazovanie na maj~in jazik, na sledniot popis da im se ovozmo`i slobodno iska`uvawe na svojata nacionalna i verska pripadnost, vra}awe na toponimite i vra}awe na nivnite li~ni imiwa. Prvite lu|e na dru{tvata na Makedoncite, "Mir" i "Prespa", Kimet Fetahu i Edmond Temelko, upatija direktno barawe do vladinite pretstavnici za vra}awe na edinstvenata emisija na makedonski jazik koja do mart se emituva{e na branovite na Radio Kor~a, no, za `al, ne dobile odgovor.

Vo Tirana neodamna se odr`a seminar za sproveduvawe na Ramkovnata konvencija za za{tita na malcinskite prava vo Albanija, organiziran od Sekretarijatot na Konvencijata pri Sovetot na Evropa. Na ovoj seminar pretstavnicite na nacionalnite malcinstva imaa mo`nost da go krenat glasot za pogolemi prava, iako vlastite se obidele da gi zamol~at.

Po deset godini demokratija, prvpat javno se sogledani pozicijata i tretmanot na malcinstvata, koi iako so~inuvaat duri 40 otsto od vkupnata trimilionska populacija, ne gi u`ivaat nitu najosnovnite prava.