Mladinskiot sovet na Ohrid, po povod javnata rasprava okolu amandmanite za promena na Ustavot na Republika Makedonija, odnosno po povod potpi{uvaweto i ratifikuvaweto na Ohridskiot dogovor, od 10 do 30 septemvri go realizira{e proektot "Mir za Makedonija". Proektot opfati anketirawe, pe~atewe i distribucija na Ramkovniot dogovor, organizirawe tribini i mediumska prezentacija.

Vo periodot predviden za realizacija na proektot, volonteri na Mladinskiot sovet vr{ea anketirawe na gra|anite na Op{tina Ohrid, pri {to anketirani se 560 gra|ani, koi na golemo iznenaduvawe bea raspolo`eni da zboruvaat za Dogovorot. Anketiranite odgovaraa na 10 pra{awa i spored napravenata analiza 85 otsto smetaat deka so postoe~kiot Ustav na RM im se zagarantirani pravata i slobodite na malcinstvata i isto tolku ne se za menuvawe na Ustavot. Promenata na Ustavot, spored ohri|ani, bi zna~elo sprotivstavuvawe na tradiciite na Kru{evskata republika, odlukite na ASNOM i Referendumot do 1991 godina, a dokolku treba da se menuva Ustavot 75 otsto smetaat deka toa treba da bide napraveno po pat na referendum. So ovoj dogovor se gubat osnovnite civilizaciski vrednosti i pridobivki {to na{ata dr`ava gi gradela od pamtivek - velat ohri|ani. Duri 80 otsto od anketiranite odgovaraat deka nema potreba od olesnuva~ite Perdju i Leotar, ni od dopolnitelen mandat na NATO, a isto tolku smetaat deka so ovoj dogovor "iljadagodi{niot mir" vo Makedonija te{ko deka }e zavladee. Na slednite izbori 90 otsto od anektiranite ili nema da izlezat na glasawe ili pak ne mo`at da odlu~at za kogo }e glasaat.

Na tribinite koi se realiziraa vo tekot na izminatite 20 dena vidno e neraspolo`enieto na ohri|ani po potpi{uvaweto na Dogovorot.

Dim~e Kanev~e, pretsedatel na ova zdru`enie, vo svoeto vovedno izlagawe me|u drugoto zapra{a kakva damka }e ostavi ovoj dogovor za negoviot grad - gordost ili sram, a Florentina Sterjovska, diplomiran politikolog i postdiplomec na Pravniot fakultet, osvrnuvaj}i se na istorijatot na R. Makedonija od osamostojuvaweto do denes, me|u drugoto istakna:

"Kaj nas kako s# da e mo`no, nie kako da nalikuvame na nekoja topka koja sekoj mo`e da ja frla od edna na druga strana, iako sme zemja so dolga istorija, ogromno kulturno nasledstvo i imame {to da mu poka`eme na svetot".

Sterjovska zapra{a na koj del od zemjinata topka so oru`je vo raka i toa vo race na teroristi, se baraat prava, pritoa napomenuvaj}i deka treba da se prifati realnosta onakva kakva {to e, da bideme objektivni i da go iska`eme somne`ot okolu re{avawe na problemot i sekoja na{a odluka da bide mudra so {to }e se sovlada sekoja pre~ka. Sterjovska go obrazlo`i Aneksot A od Dogovorot, pritoa pravej}i paralela na Preambulata na nejziniot deklarativen i normativen karakter.

Qup~o Spiroski, dip. pravnik, se zadr`a na Aneksot B od Ramkovniot dogovor, pritoa zboruvaj}i za izmenite vo zakonodavstvoto koi se predviduvaat so Dogovorot, a Il~e Kanev~e, student na Fakultetot za politikologija se zadr`a na tretiot Aneks, zboruvaj}i za implementacijata na Dogovorot i za gradeweto merki za doverba. Me|u drugoto, toj se zadr`a na mo`nite finansiski donacii, koi se o~ekuva da pristignat po zavr{uvawe na ustavnite promeni, spomenuvaj}i gi donatorskata konferencija, koja treba da se odr`i vo sredina na mesec oktomvri, pomo{ta na vekovnite makedonski prijateli, Holan|anite, kako i bratskata pomo{ na SAD, napomenuvaj}i deka vetenata pomo{ od vremeto na begalskata kriza vo Kosovo vo najgolem del s# u{te ne e inkasirana na smetkite na dr`avava. Popisot i izborite, odnosno nivniot katakter, koj treba da bide odraz na demokratija i fer-plej, kako i formiraweto me{ani etni~ki policiski strukturi, isto taka bea spomenati kako mo`ni merki za gradewe doverba koi gi predviduva Dogovorot {to od strana na Kanev~e so golem somne` vo vid na komentar be{e preneseno na prisutnite.

Diskusiite koi sleduvaa po tribinite jasno uka`uvaat na faktot deka gra|anite ne se zadovolni od predlo`enoto re{enie {to se sovpa|a so stavot i misleweto i na Mladinskiot sovet na Ohrid.

Trgnuvaj}i od faktot deka obvinitelkata na Ha{kiot tribunal, Karla del Ponte, se izjasni preku mediumite oti vo Makedonija prestojuvaat najgolemiot broj na muxahedinite od balkanskata mre`a na Osama bin Laden -"Al Kaida", Vi sovetuvame u{te vedna{ da ja preispitate su{tinata i validnosta na ohridskiot Ramkoven dogovor. Ako po ovie uka`uvawa na Karla del Ponte se doka`e deka albanskite teroristi, {verceri, ubijci i narkodileri se vo direktna vrska so Bin Laden, toj celosno ja gubi smislata kako dogovor me|u "borci za ~ovekovi prava" i politi~kite reprezenti na vladeja~kite partii vo Makedonija.

Poslednoto ne{to, so koe bi mo`ele da go povratite donekade Va{eto izgubeno dostoinstvo pred makedonskiot narod, e da gi povikate Robertson i Solana i da im ka`ete jasno i ednozna~no deka poslednite svetski nastani i agenciskite vesti, vodat kon toa, ohridskiot Ramkoven dogovor da bide preispitan, bidej}i i samite znaete oti e potpi{an pod silen i duri neprincipielen pritisok tokmu na Solana i Robertson, a pod zakana na oru`jeto na bo`emnite "borci za ~ovekovi prava" (OMO "Ilinden" e reper za toa kako se izboruvaat ~ovekovite prava).

Iskazot na Karla del Ponte, direktno poso~uva deka Robertson i Solana so nivnite "olesnuva~i", vo celata ovaa drama, bea direktni poddr`uva~i na albanskiot terorizam, koj e pod direktno mentorstvo na Osama bin Laden - "Al Kaida".

So va{iot potpis i potpisite na Branko Crvenkovski, Qub~o Georgievski, Xaferi i Imeri, vrz ohridskiot Ramkoven dogovor mu davaat direktna poddr{ka na svetskiot terorizam i na Osama Bin Laden, dopu{taj}i pritoa, pod zakana na terorizam, otstapki i ustavni promeni, so koi na teroristite im davate ustavno pravo, da deluvaat od pozicii na terorizam.

Ako nemate hrabrost da go storite goreposo~enoto, ne Vi preostanuva ni{to drugo osven da podnesete neotpovikliva ostavka od funkcijata Pretsedatel na Republika Makedonija.

Bra}a i sestri Makedonci i Makedonki! Na{ite izbranici n# dovedoa vo mnogu te{ka i bezizlezna situacija. Opstanokot na makedonskiot narod i dr`avata Makedonija se pod znak pra{alnik. Zatoa, bra}a i sestri Makedonci, morame bezuslovno da se obedinime, bez razlika na razli~nite partiski i verski ubeduvawa, da im zastaneme na patot najprvo na doma{nite predavnici. Vo slu~ajov na{ite dr`avnici ne ~uvstvuvaat deka imaat svoj narod i svoja dr`ava.

Bra}a i sestri Makedonci i Makedonki! Liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, vo vrska so baraweto na gra|anite za raspi{uvawe referendum, zede za sloboda preku mediumite da ka`e deka gra|anite nemaat {to da ka`at, tie ne ja razbiraat ovaa tematika. Od druga strana, Premierot na Vladata i lider na VMRO-DPMNE i Pretsedatelot na dr`avata voop{to nikogo i ne informiraa. Narodot go zaboravija kako da ne postoi, dodeka ka~a~kite pretstavnici nemaat ~uvstvo na tolerancija i razbirawe. Tie ne znaat {to zna~i toj Ramkoven dogovor. Se fatile kako davenici za slamka, ili da se elaborira Ramkovniot dogovor ili vojna.

Bra}a i sestri, ka~acite se pregolemi optimisti deka so zakani }e go ostvarat i }e go zemat ona {to nikoga{ ne bilo nivno i {to po nikoj osnov ne im pripa|a. Zatoa nema ni da dobijat. [to se odnesuva do pretstavnicite od Evropa i NATO, tie ne se nikakvi olesnuva~i vo vrska so situacijata kaj nas. Koga celiot svet mu objavi vojna na terorizmot, tie olesnuva~i zaboravija deka i Republika Makedonija e del od toj svet. Ako znaat, toga{ zo{to gi poddr`uvaat i zo{to sakaat ovie bezumni ka~a~ki bandi da ubivaat, masakriraat na{i deca i vnu~iwa. Olesnuva~ite na na{ite bezbednosni sili ne im dozvoluvaat da se spravat so tie razbesneti ~akali. Takvi olesnuva~i ne ni trebaat. Za nas tie ne se olesnuva~i, tuku klasi~ni ote`nuva~i. Zatoa predlagam kompetentnite da pokrenat postapka za osloboduvawe na na{ata mila zemja Makedonija od vakvi rastura~i i neranimajkovci, neka odat vo nivnite zemji da si gi sredat zatoa {to i kaj niv ne cvetaat ru`i. Namesto ru`i im razvivaat "grmotrnski" cve}iwa. Mogu sme im blagodarni za dosega{nata pomo{ {to ni ja dadoa zatoa, ako ima Gospod Bog, go molam na olesnuva~ite da im napravi vakvo dobro, kakvo {to tie & napravija na Makedonija i na makedonskiot narod.

[to se odnesuva do Ramkovniot dogovor toj ne smee da se realizira. Preambulata i Ustavot ne smeat da se menuvaat. Ustavot na Makedonija ne smee voop{to da se menuva, bidej}i za nego e proleana mnogu krv. Dokolku vojnata e neizbe`na, toga{ pra{aweto e so kogo i protiv kogo }e se vodi taa? Zatoa {to site koi se za promena na Preambulata i na Ustavot, se predavnici na Makedonija i na makedonskiot narod. Narodot mora prvo da ras~isti so doma{nite predavnici, neprijateli, pa potoa da gi najde i drugite dokolku gi ima.

Site onie {to gr~evito se borat za donesuvawe na zakon za amnestija sakaat sami da se amnestiraat, no za `al, amnestija ne smee da ima za nikogo koj zemal pu{ka vo race i trgnal na najgrozomoren na~in da ubiva makedonski sinovi.

Smrt na ka~acite, teroristite i na predavnicite na narodot i dr`avata!

Koga Makedonija po~na da egzistira kako samostojna dr`ava i koga makedonskiot narod o~ekuva{e prosperitet od svoite izbranici, se slu~i sprotivnoto. Narodot koj gi bira{e do`ivea nevideno razo~aruvawe, a kako da ne bide razo~aran koga tie namesto da mu pomognat, se natprevaruvaat koj }e mu nanese pogolemo zlo! Prvo, tie na makedonskiot narod, bez da go pra{aat, mu zabranija da ima svoe etni~ko zname, mu zabranija da ima svoj etni~ki grb, da go nosi etni~koto ime Makedonija. Tie ni ja pi{uvaat istorijata, oti makedonskata istorija po~nuvala od niv!? So zatvoraweto na fabrikite, ni zabranija da rabotime.

Ako sakame da studirame treba da si ja promenime nacionalnosta, ako sme Makedonci ne smeeme da kupime ili da imame avtomobili kakvi {to imaat na{ite sosedi! Nie treba da gi vozime najstarite avtomobili vo svetot za da go imame primatot na najbedna zemja vo Evropa. So niven blagoslov makedonskiot narod se seli, a zapadna Makedonija se naseluva so golem broj divogradbi koi makedonskata vlast ne mo`e da gi vidi, bidej}i se na Albanci. No, ako Makedonec napravi divogradba se povikuva cela policija i vojska za da se sru{i na najspektakularen na~in. Vo sudstvoto vladee kako vo Tursko: kadija te tu`i, kadija te sudi.

Narodski ka`ano, vo Makedonija sekoj vladee, samo ne Makedonci, bidej}i ako ima{e Makedonci nema{e da bideme vo vakva sostojba.

I na krajot da ka`eme deka te{ko e da bide{ Makedonec vo sosednite zemji, no u{te po`alno e koga ka`uvame deka e te{ko da bide{ Makedonec vo Republika Makedonija. Toa najmnogu boli.

Vo praktika se poka`a deka vlasta ne se gri`i za makedonskata dr`ava i za makedonski narod. Kako minatata, taka i ovaa vlast poka`a deka makedonskata dr`ava i makedonskiot narod ne im trebaat, bidej}i gi iskoristija samo za da se dojde na vlast. Tie se samo familijarni politi~ki karieristi koi gi zloupotrebuvaat funkciite za preku no} da dojdat do {to pogolemi bogatstva, na smetka na svojot narod i da gi zadovolat nivnite familijarni strasti, ne vodej}i smetka za makedonskata dr`ava i makedonskiot narod. Toj pak nezadovolen, ja napu{ta makedonskata zemja so karta samo vo eden pravec, {to podaleku od ovoj neviden banditizam.

Politi~kite karieristi gi interesira preku no} da stanat mo}ni i nivnata strastvena mo} da mo`at da ja iska`at na nieden drug na~in, tuku samo protiv svojot narod, ne davaj}i mu da se raduva na svoja dr`ava. So nivnoto mo}no vladeewe i odnesuvawe go teraat Makedonecot {to podaleku od Makedonija, oti za Makedoncite nasekade vo svetot ima mesto, no ne i vo nivnata rodna zemja. Od dosega{nata nivna politika na ignorirawe i {ikanirawe kon svojot narod se bli`i denot koga steknatoto preku no} bogatstvo i mo} }e nema komu da mu go poka`at oti okolu niv ima s# pomalku Makedonci, a s# pogolem broj Albanci.

Treba da znaete deka ako go nema makedonskiot narod }e ja nema ni Makedonija, no }e ve nema i vas! Zatoa {titete go makedonskiot narod oti te{ko na Makedonija bez Makedonci, no te{ko i nam Makedoncite vo iseleni{tvo oti ostanuvame bez mati~na dr`ava i bez nikakva za{tita vo svetot.

Od 11 septemvri 2001 godina svetot pove}e ne e toj {to be{e. Nastanaa mnogu promeni, zapo~naa poteri po teroristi. Kako {to o~ekuvav, Zapadot n# zaobikoli, duri izleze deka nie sme teroristi, kako nie da preminuvame granici i da zazemame tu|i teritorii?! I sega, kako kazna mora, da menuvame ustavi, najskapocenoto ne{to {to go poseduva sekoja nacionalna dr`ava. Vo svetot na mediumite skoro ni{to ne se poka`a za tragedijata {to ja do`ivea makedonskiot narod.

Od druga strana, [iptarite se pretstavuvaat kako ugneteni i sekoga{ so edni isti izjavi "}e se borime za pove}e prava". Nikoga{ ne se izjavi deka nie }e go izgubime identitetot! Na ovde{niot narod voop{to ne mu e gajle, bidej}i Balkanot za niv ne pretstavuva nikakva opasnost.

Koga "golemiot brat" Amerika do`ivea teroristi~ki atak nastana golem strav od solidarizirawe na muslimanite. Zatoa Vladata treba da bide vnimatelna i da gi kontrolira stranskite novinari i da im poka`e zabi na tie {to redovno doa|aat so namera da go uni{tat zasekoga{ makedonskiot narod. Treba da se bide poenergi~en, da se ostane na eden stav i da se ka`e dosta e! Svetot pove}e }e n# respektira ako bideme lo{i!

So osamostojuvaweto, Republika Makedonija stana unitarna dr`ava so parlamentarna pluralisti~ka demokratija. Zborot pluralizam e gr~ki zbor {to zna~i mnozinstvo, odnosno sekoj ima pravo slobodno da se izrazi, iska`e i prezentira. U{te so prvata vlada, takanare~ena ekspertska, se zapo~na so grabe`i i zatvorawe na firmi. Toa e po~etokot na grabe`ot od strana na visoki funkcioneri. Za ilustracija }e go zemam primerot na ministerot po ekonomija, Stojan Trajanoski, koj napravi-ograbi zdelka so R. Srbija za p~enka od 200.000 GM. Po raspa|awe na Vladata, g. Trajanoski vo vesnikot "Nova Makedonija" dade izjava deka otsega }e se zanimava so biznis.

Lesno e da se zanimava so biznis otkako se "natovari" so marki! Istoto se slu~i kaj mnogu ministri za vreme na Brankovata vlada. Potoa doa|a Vladata na premierot Georgievski, a grabe`ite prodol`ija. Se donese zakonot za kriminal, a dosiejata se zaklu~ija vo fioka i nikoj za toa ne snosi odgovornost. Dr`avata izgubi pravna i nadzorna kontrola. Partiskite interesi nadvladeaja nad dr`avnite. Pojavata na grabe` go dovede narodot do ambis, nevrabotenost, somne`i, nevropatija, strav za idninata. Pretsedatelot Boris Trajkovski dejstvuva kako umeren, toleranten radikal. Iako po Ustavot ima pravo na ukaz i naredba, toj od toa ni{to ne primeni. Ja prifati kauzata na negoviot prethodnik, K. Gligorov - ekvidistanca.

Kiro Gligorov dojde vo Makedonija po 40 godini od Srbija. Pojavi na demokratija so kaucija 100.000 GM amnestija na M. Emini, Sulejmani i drugi Albanci. Takva demokratija se sre}ava vo italijanskiot KZ i praven poredok. Pularizam, mnozinska demokratija, za i decata da zboruvaat za politika, penzionerite i rabotnicite za neprimenite redovni plati...

Na sekoj ~ekor ironija, so pcovki na site ovie gafovi, politi~ari i parlamentarci.

Premierot Georgievski na mnogu mitinzi i pred novinarite se slu`e{e so re~enicata deka ako SDSM ne ja napu{ti R. Makedonija, taa }e stane "buni{te na raspadnato vreme". So negovite lucidni "promeni", se slu~i ~udo nevideno. Totalitarna agonija na medicinskata etika, ekonomija i drugo.

Se prestruktuiravme vo epten mo}nici so ogromen broj osiroma{eni. Totalitarno bitisuvawe od asocijalen karakter. Se zapostavi infrastrukturata. Se zapostavi zakonot za pri~insko-posledi~ni vrski (od tie pri~ini vo Parlamentot se donesuvaat zakoni, ne vodej}i smetka za posledicite).

^estopati, bez kvorum, Stojan Andov dovikuva: "Viknete gi od hodnikot" (izleda hodnikot za niv e nekoja umetni~ka galerija ili prostor za pazarewe). Yvonewe na mobilni telefoni i dogovarawe.

Gospoda, li~i li ova na Parlament ili na pazar, na fudbalsko igrali{te?! Zemate dnevnici, no izgleda ne zavisite od niv!

Gospoda, na narodot mu e stemneto. Pove}e ne ste interesni, zatoa {to ni{to ne napravivte. A sega vojna so teroristi ne za ~ovekovi prava, tuku za teritorija, pale`i, grabe`i i bri{ewe na makedonskata nacija.

Gospodine Trajkovski, edno e unitarna dr`ava, drugo e konsenzualna demokratija, a sosema treto e dvojazi~en sistem.

Makedonija datira od vtoriot vek pred Hrista kako zemja na makedonskiot narod. Zatoa ve molam ne zloupotrebuvajte ja istorijata.

Vo interes na opstojot na dr`avata e da se prekr{i dadeniot zbor vo Ohrid!

Eve {to za takvi priliki ka`uva na{iot star Nikolo Makijaveli, pronao|a~ na "dr`avni~kiot rezon":

Kolku e pofalno za eden vladetel (odgovoren za opstanokot na dr`avata) da go dr`i zborot i da e ~esen, namesto da e prepreden, a toa sekoj go razbira.

Iskustvoto vo na{evo vreme poka`uva deka onie vladeteli, koi na svojot zbor ne mu davaa mnogu golemo zna~ewe i dobro se razbiraa vo toa na koj na~in so izmama da se prejdat drugite, postignale mnogu za svojata dr`ava i na krajot tie se pouspe{ni od onie vladeteli koi se pridr`uvaa na vetenoto (dogovorite).

Vie treba da znaete deka ima dva na~ina na borba: edniot e so oru`jeto na Zakonot, a drugiot so gola sila. Prviot na~in mu pripa|a na ~ovekot, a vtoriot na `ivotnite. No, bidej}i prviot obi~no ne e dovolen, potrebno e da se koristi i vtoriot. Zatoa dr`avnikot mora da znae da koristi i od prirodata na `ivotnoto i na ~ovekot. Za toa na indirekten na~in sme pou~eni od pi{uva~ite na istorija koi ni ka`uvaat deka Ahil i mnogu drugi dr`avnici od staro vreme bile prepu{teni na vospituvawe na Kentaurot Hiron. Da ima{ za u~itel nekogo, koj e polovina `ivotno-polovina ~ovek, ne ni ka`uva ni{to drugo, osven toa deka eden dr`avnik mora da gi poprimi i dvete prirodi i oti ednata bez drugata ne mo`at dolgo da traat.

No, bidej}i dr`avnikot e prinuden od prirodata na `ivotnoto pravilno da izvle~e korist, toj od niv mora da gi izbere lisicata i lavot, bidej}i lavot e bespomo{en protiv stapicite, a lisicata protiv volcite. Zna~i ~ovek mora da e lisica, za da gi prepoznae stapicite i lav za da gi pla{i volcite. Onie, koi se potpirat samo na prirodata na volkot, od ova rabota ni{to ne razbiraat. Zatoa mudar dr`avnik ne mo`e i ne smee da go dr`i svojot zbor, bidej}i ako go dr`i zborot i interesot za opstanokot na dr`avata trpi {teta, otpa|aat i pri~inite koi go naterale da go dade vetuvaweto.

Koga site lu|e bi bile dobri, toga{ ova pravilo bi bilo lo{o. Sekoj dr`avnik }e najde na~in da go opravda prekr{uvaweto na vetenoto, ako toa e vo korist na narodot i na dr`avata.

Za ova mo`at da se navedat bezbroj primeri od ponovo vreme i da se poka`e kolku mirovni dogovori i kolku vetuvawa stanale bezvredni i ni{to`ni, poradi izneveruvaweto od strana na vladatelite. Onoj {to najdobro umeel da ja koristi prirodata na lisicata, toj najdobro pominuval. Mora ume{no da se prikrie takvata lisi~ina priroda, lu|eto se tolku prostodu{ni i poslu{ni taka {to toj koj mami sekoga{ }e najde nekogo, koj dozvoluva da bide izla`an.

Vladetelot mora da izgleda blag, veren, ~ove~en, ~esen, nabo`en, no i da bide takov. Zna~i toj treba da se pridr`uva kon dobroto kolku {to e mo`no podolgo, no da se svrti i kon lo{oto, dokolku toa stane potrebno.

Stranskite mediumi objavija deka za pet godini, }e bide napi{ana novata biblija. Ova sleduva otkako papata najavi otvorawe na podzemnite katakombi, biblioteki i magacinski depoa pod Vatikan koi datiraat u{te od rimsko vreme, od vremeto na vladeeweto na Klaudio-julijanskata dinastija. Tuka se nao|aat i orginalnite papirusi od Kleopatra, originalni napi{ani dela od Aleksandriskata biblioteka, umetni~ki dela i s# ona {to bilo porobeno, odzemeno i deponirano kako voen plen od strana na rimskata vojska pri nivnite pohodi. Me|u niv se nao|aat i mnogu makedonski dokumenti koi jasno ka`uvaat za i okolu Makedonija, mnogu vistini, zasega nepoznati za svetot, vrz ~ija osnova e napravena i dene{nata Biblija. Navidum obi~na rabota, no neobi~ni ne{ta vo momentov go potresuvaat svetot i nas Makedoncite, kako del od novata krojka na svetot i negovata istorija.

"Makedonsko sonce" to~no pred dve godini dade izvadok od komentarot za tvrdeweto na edna amerikanska TV-stanica, potpomognato od nivni dostapni dokazi i analizi, deka se raboti na toa Makedonija za pet godini da ja snema kako dr`ava, a so toa i makedonskiot narod i negovata istorija. Ottoga{ navamu, rabotive {to se slu~uvaat naveduvaat deka Amerikancite kako i sekoga{ se vo pravo, bidej}i tie gi pravat novite poredoci vo svetot.

Makedonija, pomognata od amerikanskiot faktor, po~na da se raspa|a, se mestat nekoi novi narodi na makedonskata teritorija, se bri{e makedonskiot narod, duri i od svojot sopstven Ustav, se negira makedonskoto ime, jazik i postoeweto na makedonskiot etnos i se vmetnuvaat nekakvi Sloveni na makedonska teritorija. Duri i samite [iptari ni ka`uvaat vo Parlamentot deka nie istoriski sme do{le po niv...

I poslednite pet patuvawa na papata vo poslednava godina se vodat s# okolu nas, no ne i kaj nas. Papata, iako patuva{e vo na{iot pravec, niedna{ ne najde za zgodno da navrati i kaj nas. Toj im oddade po~it na `rtvite od genocidot i egzodusot vo Ermenija, Kazahstan, no ni traga ni zbor za genocidot i egzodusot na Makedoncite vo po~etokot na dvaesettiot vek.

Novata biblija bi ja opfatila Makedonija samo kako geografska teritorija i `iveali{te na mnogu etnosi, no ne i na makedonskiot, so toa }e bide izzemeno i sekoe slu~uvawe od Biblijata koe govori za Makedonija i okolu nea.

Slu~uvawata kaj nas se samo del od taa igra, del od toa bri{ewe, del od taa pra{ina {to re`iserot Man~evski saka da ni ja ka`e na mnogu slikovit na~in. Samite katakombi vo podzemniot Vatikan, koi se dolgi do deset kilometri, sodr`at originalni svedo{tva za Makedonija i za nejzinata uloga vo sozdavaweto na starata dama Evropa, koja sega n# udira v grb.

Slednata etapa, koja sega ja pro`ivuvame, vsu{nost e del od toj petgodi{en zacrtan plan na Amerikancite, koj }e dovede do potpolno is~eznuvawe na makedonskoto ime od zemjinata topka. Mo`ebi slednite generacii }e znaat za Makedoncite samo preku videokaseti od Parlamentot koj u~estvuva{e vo genocidot nad svojot narod, koj poleka, no sigurno }e bide progoltan od ogneni zmejovi.

Dojdov vo Makedonija na studii vo 1996 godina. Dotoga{ sum bil nekolkupati kaj moite rodnini, no ne za dolgo. Ne sum prestojuval tolku dolgo za da se zapoznaam so toj son (eden od mnogute) koj od 1996 go slu{am od skoro sekoj "makedonski nesre}nik". U{te pomalku sum imal mo`nost da slu{am za taa toga{na ideja (a sega ve}e realnost) na albanskoto malcinstvo vo Makedonija.

Za kakov son i za kakva ideja stanuva zbor? Se raboti za toa vreme od porane{na Jugoslavija koga site Makedonci `iveeja vo blagosostojba. Siguren sum deka znaete za koj period zboruvam. Jas, "za `al", nikoga{ ne go zapametiv to~niot datum. Ne go zapametiv ne zaradi toa {to ja slu{av istata prikazna po kojznae koj pat, tuku zaradi toa {to mi se sma~i da slu{am i da gledam kako lu|eto sonuvaat so otvoreni o~i i so vkrsteni race.

Otkako sum dojden ovde ~esto slu{am edna vizija na Albancite vo Makedonija ili spored mene ve}e na{a realnost. Bolna ili sre}na realnost, za kogo kako. Ne znam dali na drugite im be{e zdodevna taa vizija. Mene ne. Nikoga{ ne mi se sma~i od taa nivna vizija, bez razlika kolku pati slu{av za nea i bez razlika dali mene mi se dopa|a{e ili ne. Zo{to?

Zatoa {to ne mo`am da potcenam dobro smislena vizija, a u{te pomalku mo`am da gi potcenam nejzinite tvorci i lu|eto koi se zalagaat za nea.

A, sigurno deka }e gi potcenam tie "nesre}nici" koi so nostalgija zboruvaat za nekoe dobro {to nekoga{ im se slu~ilo, a ne znaat nitu kako im dojde nitu kako im otide toa vreme. Ne mo`am da potcenam ~ovek koj za svojata vizija besprekorno raboti, vlo`uva trud, napori i nikoga{ ne `ali ako naide na te{kotii, pa duri i na porazi.

Naprotiv, }e gledam so prezir na na{ite "nesre}nici" od koi, raka na srce, nikoga{ ne sum o~ekuval da vlo`at ne{to bez da profitiraat, no (po s# izgleda zaludno) sum o~ekuval barem mozokot da im proraboti i da sfatat deka profitot bez tvojata zemja ne vredi nitu da go smisli{.

Ne mo`am da gi potcenam lu|eto koi nikoga{ ne bea obeshrabreni koga nekoj im se smee{e za taa nivna zamisla (vizija), koga bea izmameni duri i od nivnite ~elnici i koga gubea sveti i nepovratni raboti.

Sekako deka }e gi potcenam lu|eto koi za sekoj niven poraz sekoga{ nekoj drug im be{e vinoven, toa nekoj e "vi{a sila", pa ne mo`elo ni{to da se stori.

I za kraj, bi gi potcenil site niv, koi otkako }e slu{nat ili }e pro~itaat za vakvi vistini, samo }e ka`at: "Da taka e. Takvi sme nie i taka treba{e da ni se slu~i", bez pritoa da se potrudat barem ne{to da smenat.