SVEDO[TVA
Istorijata ne e samo minato
ALEKSANDAR I KLEOPATRA VO SOVREMENITE DELA
Pi{uva: Aleksandar DONSKI
- Aleksandar i Kleopatra - motivi za mnogu pisateli!
- Vo najnoviot amerikanski roman za Aleksandar Makedonski, Makedoncite se jasno izdvoeni od Grcite!
Z
"Kleopatra: @ivotot i smrtta na faraonot" od Edit Flamarion (
Cleopatra: The Life and Death of Pharaoh by Edith Flamarion). Knigata e ilustrirana so okolu sto ilustracii."Kleopatra: Kralicata na sni{tata" od Hajden Midlton (
Cleopatra: The Queen of Dreams, by Haydn Middleton);"Kleopatra" od Tom Strejsingat (
Cleopatra by Tom Streissguth);"Kleopatra" od Robert Grin (
Cleopatra by Robert Green);"Kleopatra" od Piter Vinema (
Cleopatra by Peter Vennema):"Kleopatra" od Doroti i Tomas Hobler (
Cleopatra by Dorothy Hoobler and Thomas Hoobler);"Kleopatra, }erkata na Nil" od Kristijana Gregori (
Cleopatra, Daughter of the Nile by Kristiana Gregory) i drugi.Sovremena drama posvetena na Aleksandar Makedonski ima napi{ano i avtorot Sajmon Denver (
Simon Denver). Naslovot na dramata e: "I bogovite go zadr`uvaat zdivot" (And the Gods Held their Breath). Vo vrska so ona {to go inspiriralo avtorot da ja napi{e ovaa drama, vo nejziniot predgovor toj veli:"Nitu eden lik vo istorijata ne ja vozbudil imaginacijata na lu|eto tolku kolku {to toa go napravi Aleksandar Veliki".
Dramata e napi{ana vo eden ~in i go obrabotuva aspektot na bogotvoreweto na Aleksandar. Dejstvieto se odviva za vreme na edna bolest na Aleksandar, koga toj razmisluva i go analizira svoeto minato, no i dobiva vizija za svojata idnina.
Vo 1990 godina roman vo koj se spomenuva i `ivotot na Aleksandar Makedonski objavi i sovremeniot britanski pisatel i majstor na epskata fantastika Dejvid Gemel (
David Gemmel). Romanot nosi naslov "Lavot od Makedonija" (Lion of Macedon). Glaven lik vo romanot e Parmenion. Vo romanot se napraveni zna~ajni otstapuvawa od vistinitite nastani, pa Parmenion e pretstaven kako "Spartanec". Poradi ova, poznatata literaturna kriti~karka @ana Rems Cimerman (Jeanne Reames Zimmerman), ~ija specijalnost se tokmu literaturnite dela za Aleksandar Makedonski, vo svojata recenzija za knigata, objavena na Internet na veb-stranicata na najgolemata svetska mre`a za prodavawe knigi "Amazon" od SAD, mu zabele`uva na avtorot, potsetuvaj}i go deka od eden natpis otkrien vo Pelagonija za Parmenion to~no se znae deka bil ~ist Makedonec i toa princ na Pelagoncite.GOSPODAROT NA DVE ZEMJI
Kniga vo koja zna~itelno mesto mu e posveteno na Aleksandar Makedonski pretstavuva i fantasti~niot roman "Mesto vo trkata" (
A Place in the Race) od amerikanskiot pisatel Xoi Apa~i (Joe Apache). Stanuva zbor za delo vo koe e prosledeno patuvaweto na edna du{a niz tri razli~ni vremenski periodi od zemjinata istorija. Vo prviot period du{ata e otelotvorena vo likot na eden vojnik na Aleksandar Makedonski po ime Pir. Potoa du{ata se prefrluva vo 20 vek, a na krajot patuva niz vselenata, nadevaj}i se deka }e go spasi svetot od uni{tuvawe.Vo 1993 godina roman za Aleksandar Makedonski objavi pisatelkata Xudit Tar (
Judith Tarr), pod nasov: "Gospodarot na dve zemji" (Lord of the Two Lands).Vo 1994 godina e objaven i romaniziraniot `ivot na Kleopatra od pisatelkata Meri Bats (
Mary Butts), pod naslov "Sceni od `ivotot na Kleopatra" (Scenes from the Life of Cleopatra). Ovde `ivotot na Kleopatra delumno e raska`an niz sodr`inata na pismata na nejzinite prislu`ni~ki.Vo 1996 godina e objaven fantasti~niot roman "Polno}niot bog" (
The God at Midnight) od avtorite Tomas E. Fuler i Bred Striklend (Thomas E. Fuller and Brad Strickland). Vo nego Aleksandar Makedonski e pretstaven kako dreven bog.Vo Avstralija sovremenata pisatelka Elizabet Kolins (
Elizabeth Collins) go objavi deloto "Aleksandrovata zavera" (The Alexander Conspiracy). Vo nego na umetni~ki na~in Aleksandar Makedonski e analiziran kako duhoven voda~ ne samo na svoeto vreme, tuku i na na{eto sovremenie.Roman posveten na Aleksandar Makedonski ima napi{ano i mladiot amerikanski pisatel Majkl Vilson (
Michael Wilson). Romanot nosi naslov: "Pretstava po nara~ka" (Command Performance) i vo nego na fantasti~en na~in e obraboten `ivotot na Aleksandar gledan od aspekt na Kalisten. Vo ovoj roman jasno e potencirano deka Makedoncite bile razli~ni od Grcite i deka zboruvale na poseben makedonski jazik.Od krajot na devedesettite godini na 20 vek e i istoriskiot roman na italijanskiot pisatel Valerio Masimo Manfredi (
Valerio Massimo Manfredi), pod naslov: "Aleksandar Veliki, sonot na veli~inata" (Alessandro Magno: il sogno della grandezza).Roman za ubistvoto na Filip Vtori ima napi{ano i pisatelkata Ana Apostolu (
Anna Apostolou). Ovoj istoriski roman pod naslov "Ubistvoto vo Makedonija" e objaven vo 1997 godina. Istiot e podlo`en na ostri kritiki poradi niza gre{ki od aspekt na istorijata. Literaturniot kriti~ar @ana Rems Cimerman (Jeanne Reames Zimmerman) vo svojata kritika objavena na Internet na veb-stranicata na najgolemata svetska mre`a za prodavawe knigi "Amazon" od SAD, pi{uva deka ova delo e (citat): "... eden vid istoriski roman koj podobro nikoga{ da ne bil napi{an, taka {to najavite za negovo prodol`enie se krajno voznemiruva~ki".Vo 1998 godina e objavena knigata "Memoarite na Kleopatra" (
The Memoirs of Cleopatra) od pisatelkata Margaret Xorx (Margaret George). Na nad 900 stranici pretstavena e zamislena avtobiografija na Kleopatra.Roman za Kleopatra vo 2000 godina ima objaveno i sovremeniot pisatel Kolin Falkoner (
Colin Falconer) pod naslov: "Koga bevme bogovi: Prikaznata za Kleopatra" (When We Were Gods: The Story of Cleopatra).Od najnovite pointeresni drami posveteni na Aleksandar Makedonski }e ja spomneme dramata "Aleksandar vo Persija" (
Alexander in Persia) napi{ana od sovremeniot avtor Dejvid Tarou (David Turow). Dramata e objavena vo 2000 godina. Glavni likovi vo nea se: Aleksandar Makedonski, Krater, Perdika, Filota, Klit, Aristander, Kalisten i drugi oficeri i vojnici na makedonskata vojska. I dodeka vo nekoi od srednovekovnite drami za Aleksandar Makedonski avtorite (glavno poradi neupatenost) nekade go prika`uvaat ovoj makedonski car kako"Grk", kaj avtorot Tarou toa ne e slu~aj, {to dovolno zboruva deka vo svetot s# pove}e stanuva prifatena vistinata deka Makedoncite ne bile nikakvi Grci. Na pove}e mesta od svojata drama Tarou jasno gi izdvojuva Makedoncite kako poseben narod.Kako primer za ova }e ja spomneme tretata scena od prviot ~in (koj se odigruva vo Egipet). Ovde Aleksandar, razgovaraj}i so Kalisten mu veli (vo moj sloboden prevod):
Samo vie, moj veren prijatelu Kalisten,
moj drag u~itelu, go razbirate mojot son.
Grcite baraat odmazda, a Makedoncite - plen,
No jas sakam da izgradam most,
silen most za obedinuvawe na ~ove{tvoto.
Za mene ne e va`no dali si
Grk, Makedonec ili Persijanec,
Op{tiot i traen mir vo svetot
e ona zaradi {to vojnava se vodi.
Otkako Filip go skr{i tvrdoglaviot gr~ki otpor
kaj Heroneja, ni edna edinstvena kapka krv
ne e proleana vo bratoubistvena vojna.
Makedoncite vo ovaa drama se spomnati u{te na nekolku mesta. Vo edna replika Krater doslovno veli: "Jas sum Makedonec!"
Vo tretata scena od tretiot ~in, Kalisten gi kritikuva Makedoncite za site zla {to im gi napravile na Grcite. Toj potencira deka, iako Makedoncite ja napadnale Persija pod izgovor deka sakaat da gi odmazdat Grcite (koi svoevremeno bile porazeni od persiskiot vladetel Kserks), vsu{nost ispadnale polo{i kon Grcite i od Persijancite. Toj gi kritikuva Makedoncite deka & ja odzele slobodata na Grcija i oti postavile svoi marioneti kako vladeteli, kako i deka bez pri~ina ja napadnale miroqubivata Persija. Vo svojata replika Kalisten veli (vo moj sloboden prevod):
O, Makedonci - vie koi svetot go pokorivte,
Prvo & ja odzedovte slobodata na Grcija,
ja uni{tivte Teba, ja poni`ivte Sparta,
gi ograbivte bogatstvata na Atina i Korint.
I sega dojdovte da gi ograbuvate Persijancite,
koi ni{to ne vi zgre{ija i koi so vas
so vekovi vo mir `iveeja. Vie prezedovte obvrska
da gi "kaznite" niv za ona {to & go napravija
na Grcija mnogu odamna. No, vie pove}e
& na{tetivte na Grcija, otkolku Persijancite.
Vie prodol`ivte tamu kade {to Kserks zastana,
go osvoivte ona {to toj ne mo`e{e.
I postavivte va{i marioneti kako vladeteli.
Dramata na Tarou e oceneta kako mo{ne interesna, koja nudi nov priod kon `ivotot na Aleksandar.
EGIPETSKATA KRALICA
Za Aleksandar, Kleopatra, Filip Vtori i za Makedoncite od nivnata okolina, kako i za samata Makedonija, postojat u{te ogromen broj drugi literaturni dela. Ovde objavivme samo mal del od onie koi prete`no se objaveni vo zapadnite zemji i toa glavno od angliskoto jazi~no podra~je. Sigurno deka postojat u{te golem broj vakvi literaturni dela i od preostanatite jazi~ni podara~ja (francuskoto, ruskoto i drugi) {to ostanuva za natamo{ni istra`uvawa.
Sekako deka postojat umetni~ki tvorbi i za drugi Makedonci (Aristotel filozofot, svetite bra}a Kiril i Metodija, sveti Kliment Ohridski i mnogu drugi), koi isto taka bile inspiracija za literaturnite tvorci {irum svetot. Istra`uvawata i vo ovaa nasoka ostanuvaat za vo idnina.
Ogromen e brojot i na site ostanati avtori koi pi{uvale za Makedonija i za Makedoncite von umetni~kata sfera i prakti~no e nevozmo`no da se utvrdi nivniot celosen spisok. Ovie dela opfa}aat {irok dijapazon od najrazli~ni temi (nau~no-istra`uva~ki trudovi, esei od razli~en karakter, memoari, hroniki, novinarski napisi, izve{tai i t.n.), po~nuvaj}i u{te od drevninata, pa s# do najnovo vreme.
I vo ovie trudovi najeksploatiran Makedonec e Aleksandar Makedonski. Dosega za nego se napi{ani nekolku stotici knigi (glavno nau~ni trudovi, biografii, osvrti, esei i sl.).
Za Aleksandar Makedonski se odr`ani i brojni simpoziumi {irum svetot. Simpoziumot vo Holandija ve}e go spomnavme, a od ponovite simpoziumi }e go spomneme e ednonedelniot simpozium odr`an na krajot od 1998 godina vo Taxikistan. Seminarot pod naslov "Aleksandar Veliki i centralnoaziskite civilizacii" e odr`an pod pokrovitelstvo i nadzor li~no na pretsedatelot na Taxikistan Rahmonov, koj se smeta kako golem obo`avatel na Aleksandar Makedonski. Pritoa pretsedatelot Rahmonov im naredil na odgovornite ministri da dadat s# od sebe za uspeh na simpoziumot, a od mediumite pobaral maksimalno pokrivawe na ovoj nastan, kako i snimawe specijalen film posveten na temata na simpoziumot (podetalno vo statijata:
"Tajikistan President Glorifies Alexander the Great", by Salimjon Aiubov, Prague 18 September, 1998, RFE/RL).I za Kleopatra Sedma isto taka se napi{ani golem broj takvi dela, a taka e i so Filip Vtori Makedonski, Aristotel filozofot, svetite bra}a Kiril i Metodija, Sveti Kliment i drugite poznati Makedonci.
Premnogu prostor bi odzelo duri i ako gi navedam ovde samo onie naslovi na knigi i drugi izdanija za ovie slavni Makedonci do koi dojdov vo istra`uvaweto.
Od brojnite poznati li~nosti od razni oblasti vo svetskata istorija, koi na eden ili drug na~in pi{uvale ili gi spomnale Makedonija i Makedoncite, mnozina od niv ve}e gi spomnavme. Ovde samo }e gi dodademe imiwata na: Frensis Bekon, irskiot govornik Edmond Burk, italijanskiot istori~ar i politi~ar Nikolo Makijaveli, istori~arot Volter Reli (17 vek), Anri Barbis, Albert Ajn{tajn, Anatol Frans, Lav Tolstoj, Adolf Hitler (koj go spomnal Aleksandar Makedonski vo ~etirinaesettoto poglavie na vtoriot del svojata kniga "Mein Kampf"); Maksim Gorki, Teodor Ruzvelt i u{te mnogu drugi.
Ovde sekako se i ogromniot broj starogr~ki, rimski, siriski, vizantiski, arapski, srpski, bugarski, italijanski, angliski, ruski, francuski i mnogubrojni drugi avtori (istori~ari, hroni~ari, teolozi, patepisci i sl.), koi isto taka na eden ili drug na~in pi{uvale za Makedonija i Makedoncite.
(Prodol`uva)