Najmalku 100 dobrovooru`eni pripadnici na OVK, ilegalno po dobrorazraboteni kanali od Kosovo se stacionirale vo regionot na Radu{a, naveduvaat vladini izvori. Ovoj poteg se povrzuva so neodamna odr`aniot sostanok vo [ipkovica me|u Ahmeti, Xaferi, Imeri i Haxi Rexa, na koj bile dadeni instrukcii za povtorno rasporeduvawe na starite borbeni pozicii so cel da bidat podgotveni i operativni, bidej}i naskoro mo`na e naredba za ofanziva. Istite izvori velat deka denovive pokraj prefrlaweto novi vooru`eni ekstremisti~ki formacii, vo tetovskiot i gostivarskiot region se vr{i nova regrutacija i podgotovka za vooru`eni dejstva vo zimski uslovi.

Makedonskite bezbednosni sili imaat soznanija deka neodamna vooru`eni formacii od Kosovo se prefrlile vo Makedonija, a vo selata Forino i ^egrane, kako i vo ^elopek i Miletino se vr{i regrutacija, izjavi portparolot na Vladata, \or|i Trendafilov.

Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e podnese krivi~ni prijavi protiv porane{nite ministri Qubomir Fr~koski, Tomislav ^okrevski i Pavle Trajanov, poradi "neispolnuvawe na obvrskite vo vrska so istragata za atentatot vrz porane{niot pretsedatel Kiro Gligorov", {to se tolkuva kako "sou~esni{tvo", soop{ti MVR. Ministerstvoto gi obvinuva trojcata porane{ni ministri deka s# {to rabotele okolu atentatot bilo formalno i re~isi sekoga{ ja naso~uvale istragata kon neva`ni raboti. Sega{nite ~elnici na MVR smetaat deka i del od policijata e involvirana vo atentatot, bidej}i dosledno ne gi ispolnuvala obvrskite, a so toa sou~estvuvala i im pomagala na atentatorite. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti s# u{te ne go soop{tuva identitetot na liceto vraboteno vo MVR {to pred nekolku dena dalo iskaz vo vrska so atentatot vrz pretsedatelot Kiro Gligorov i sledniot den bilo najdeno mrtvo vo negoviot dom. So obrazlo`enie deka toa e kontraproduktivno za istragata za atentatot, MVR ne soop{tuva nitu dali stanuva zbor za ubistvo, samoubistvo ili nesre}en slu~aj.

Zemjite za koi na Makedoncite ne im e potrebna viza, za `al, mo`at da se izbrojat na prsti. Potrebna ni e viza duri i za Avganistan i Pakistan.

Od evropskite dr`avi, zasega samo u{te Polska ne ni bara viza za vlez, a dosega nema nitu najava deka toa naskoro }e se slu~i. Site preostanati, pa duri i onie koi u{te ne se vo listata na EU, voveduvaat vizi so obrazlo`enie deka sega se blizu do EU, pa moraat da go storat toa i oti so toa ne se rasipuvaat prijatelskite odnosi me|u zemjite.

Vo diplomatskata bezvizna lista na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti se nao|aat i Rusija,Ukraina i Belorusija, no za niv se primenuva Spogodbata za zaemni patuvawa sklu~ena me|u vladite na porane{nite SSSR i SFRJ vo 1989 godina. Viza e potrebna za patuvawe i za re~isi site afrikanski zemji, osven Tunis i Bocvana vo koja bez viza mo`e da se sedi 90 dena, a informacii se dobivaat vo London. Interesno e deka vo Japonija mo`e da se sedi dva meseca, Malezija-eden mesec, Singapur i Hongkong 14 t.e. 15 dena, a za podolg period treba da se vadi viza vo @eneva.

"Reformskite" zafati na vlasta vo ekonomskata politika vo minatiot period generiraa 46-procentna stapka na nevrabotenost, najvisoka vo Evropa. Vo poslednite deset godini zagubeni se 205.000 rabotni mesta, a poslednite podatoci za avgust poka`uvaat deka brojkata na nevraboteni od 364.000 ja nadmina brojkata na vraboteni 297.044.

Semejniot buxet stanuva s# potenok, za {to, spored potrebite iska`ani vo potro{uva~kata ko{ni~ka, indikator e podatokot deka so prose~nata plata od 10.519 denari edno ~etiri~leno semejstvo mo`e da gi zadovoli samo potrebite za hrana i za pijalaci. Za drugite potrebi kako obleka, stanarina, ogrev, struja, higiena i drugo mu ostanuvaat samo 161 denari.

Ambasadorot na SAD vo Makedonija, Majk Ajnik, go napu{ta svoeto ambasadorsko mesto i diplomatskata slu`ba vo Stejt departmentot i zaminuva vo biznismeni. Toj vo idnina }e raboti za privatna investiciska kompanija od Bukure{t, Romanija, koja razviva hotelski biznis. Spored nekoi informacii, Ajnik ne samo {to si zaminuva od amerikanskata diplomatija, tuku i napolno gi napu{ta SAD i se seli na Balkanot. Neoficijalnite izvori velat oti toj go rasprodal siot svoj imot vo SAD vo Virxinija. No, ne se otka`uva od svoeto dr`avjanstvo i kako {to velel samiot }e prodol`i da si gi pla}a danocite kon SAD. Ajnik, koj najverojatno idniot mesec }e si zamine od Makedonija, ve}e kupil ku}a za sebe i za svoeto semejstvo vo Hrvatska, vo blizina na gradot Crkvenica na bregot na Jadranskoto More.