SAD i NATO nadvor od Makedonija!

Do ambasadorot na Soedinetite Amerikanski Dr`avi, Daniel R. Koats,

Nojstetise Kirhstrase 45,10117 Berlin

Po~ituvan gospodin ambasador,

I pokraj `alosta za nedol`nite `rtvi i pokraj seto so~uvstvo so semejstvata na zaginatite, smetajte go napadot na muslimanskite buntovnici na 11.9. 2001 godina kako bo`ji znak! Ne pikajte gi racete vo tu|i dr`avi, ne pikajte gi racete vo bibliskata Makedonija! Da se prestane so davaweto poddr{ka na muslimanskite OVK-teroristi!

SAD i NATO nadvor od Makedonija, a isto taka i OBSE i EU-nabquduva~ite! Nie sakame Rusija da ja imame kako protektoratska sila.

Od Zapadot se ~uvstvuvame zagrozeni vo na{ata egzistencija.

Prestanete edna{ da si igrate so tu|i dr`avi, prestanete nepokaneti da se me{ate vo rabotite na tu|i dr`avi! Onie istite od koi ste denes zagrozeni, Vie samite porano gi pomagavte i finansiravte, toa ne treba da go zaboravite.

Za toa Gospod neka vi prosti!

Da `ivee Makedonija, da `ivee makedonskiot narod.

Makedonija na Makedoncite!

Herman Zajdenberg, pretsedatel na Germansko-makedonsko kulturno dru{tvo

(Prevedeno od Dvi`eweto za spas na dr`avata NARODNA VOLJA)


Afirmirawe na Makedonija i na makedonskiot narod

Makedonskata vlast voop{to ne vodi gri`a za afirmacija na makedonstvoto i ne dava nikakvi instrukcii ili soveti na koj na~in nie iselenicite treba da ja afirmirame Makedonija i da napravime eden entitet so svoi obele`ja. Celiot svet da ja raspoznava Makedonija po nejziniot istoriski, kulturen i dr`aven entitet.

Koga znaeme deka sekoja zemja si go {titi svojot narod i preku nego si ja afirmira nacijata i dr`avata, treba i nie Makedoncite koi sme vo iseleni{tvo, da gi prezentirame makedonskite obele`ja.

Mnogu Makedonci koi imaat privatni restorani, se pretstavuvaat i go krijat svojot identitet kako Makedonci, go iska`uvaat entitetot kako Grci, [panci, Italijanci, Argentinci itn. Tie vo nivnite restorani gi prezentiraat stranskite dr`avi, a, za `al, mnogu malku Makedonija. Pogolem del od vinata e na grbot na dr`avata i ambasadite koi manipuliraat so najsvetoto na eden narod-entitetot. Ako dr`avata si poigruva so nas i ako ne gledame nikakva za{tita i gri`a za makedonstvoto, ne preostanuva ni{to drugo, tuku da se splotime i sami da se organizirame, preku klubovite i drugite makedonski zdru`enija, da doneseme eden iseleni~ki pravilnik. So negovoto donesuvawe i so negovoto pridr`uvawe }e pridoneseme za prezentirawe na istoriskite i na kulturnite vrednosti od Makedonija, pred s#, etni~kiot simbol od makedonskata dinastija, sonceto i lavot kako grb na Makedonija, oti ovie simboli gi obedinuvaat site Makedonci. Vo sprotivno, toa }e bide {teta za nas kako narod i kako dr`ava. Sega e vreme, barem nie iselenite Makedonci, da napravime ne{to za da se afirmirame kako nacija i da pomogneme za afirmacija na Makedoncite vo Makedonija. Ako ni{to drugo, barem malku da im se oddol`ime na na{ite predci koi so nivniot `ivot go zadol`ile svetot.

Makedonci, ne pla{ete se i ne sokrivajte se zad drugite nacionalnosti i dr`avi! Treba da istapime hrabro i na najdobar na~in da ja afirmirame na{ata Makedonija, oti dene{niot sovremen svet nau~il mnogu od nas. Tie toa go znaat podobro i od nas, a nie ne treba da gi ubeduvame, tuku da im ka`eme deka doa|ame od Makedonija, zemja na koja se potpira dene{niot civiliziran svet.

Dragi Trajkov, Germanija


"Sekoj za sebe i site protiv site"

^uden narod sme nie Makedoncite. Imame vi{ok energija za da zboruvame, no ne i za da rabotime. Vi{ok idei za da predlo`ime, no ne i "upornost" da gi napravime realnost. Golema `elba da & "pomogneme" na dr`avata (osobeno koga imame nekoja ~a{a pred nas), no so toa nie da }arime. Nie sme… kako velea musketarite: "Sekoj za sebe i site protiv site"… Ili ne be{e taka?!

Ne e va`no, taka se veli za Makedonecot.

Od po~etokot na krizata burno se javija mnogu lu|e za da & "pomognat" na tatkovinata. Koj so {iroka Vlada, koj so organizirawe protesti, koj so treti opcii…, so s# i se{to. Sekojdnevie. Site slu{naa za niv.

A, za onie koi tivko odea tamu kade Makedonija se pomaga{e, se slu{a{e samo koga }e gi snajde najlo{oto. Tuka se i tie koi sekojdnevno stradaa i baraa pravda.

Pravda! Od kogo?!

Celo vreme lu|eto "skapaa" pred Sobranie, baraj}i ja taa pusta pravda. So kogo? Pa so skopjani, se razbira. Sekoja ve~er pred da izlezat vo grad tie doa|aa i otkako }e se uverea deka s# e kako {to be{e, si ja teraa nivnata "skopska {ema".

No, ne be{e sekoga{ vaka. Koga }e stane{e "gusto" pred Sobranie, sekoga{ od negde }e niknea nekoi "dobronamerni" skopjan~iwa koi }e im se priklu~ea. Tie, kradej}i i kr{ej}i du}ani, }e go izrazea so toa revoltot na lu|eto pred Sobranie, revolt koj na{ite skopjan~iwa nemaa poim {to zna~i.

Tuka bea i na{ite voobi~aeni patrioti koi sekojdnevno (re~isi) "so~uvstvuvaa" so tetovci i kumanovci. Pa nekoj }e re~e deka tie toa go pravele zaradi politi~ki poeni. Kakvi politi~ki poeni, ve molam. Gre{ite. Mislite deka tie ne znaat oti narodot krenal race od niv (kako i od tesno-{irokata koalicija)???

No, nejse. Vremeto si pomina i ete se slu~i ne{to ~udno. Nekoj si, vo Sobranie, se dere za Ustavot (sega ve}e porane{niot), kako }e go branel po sekoja cena (bez negovata fotelja, se razbira) i site tie raboti. I… ni{to.

"Ni{to od toa, ama Preambulata }e ja branime" - se slu{a drug (kako i sekoga{, od Sobranie).

Kako?

"A be site narodi od svetot (osven Talibancite) ako treba }e gi nabroime vo Preambulata, samo da n# ima nas… barem."

Taka ni veli Evropa i SAD i nie sekoga{ gi slu{ame niv. Zo{to? Pa zatoa {to na{ite gurbetxii i ~orbaxii se premnogu zafateni so taa treta opcija vo Makedonija. Nemaat vreme da go nau~at zna~eweto na zborot "lobi", a kamo li da formiraat nekakvo "Makedonsko lobi". No, zdravje Bo`e. ]e bide nekoga{. A dotoga{ }e gi slu{ame Evropa i SAD bidej}i, o~igledno, nemame kliker da gi naterame, nas da n# slu{nat.

Va`no e deka sega si imame i Ustav i Preambula. Treba samo da gi usoglasime prevodite: "anglisko-makedonskiot" so "anglisko-albanskiot" i gotovo e. ]e be{e gotovo u{te od porano, ako Gospod od po~etok gi blagoslove{e na{ite "inovatori" so malku hrabrost, ama…

[to mu mo`e{ na Gospod?!

\or|i Vurmoski


Grabawe i xepxii

"Grabawe" e prozno delo od na{iot eminenten pisatel i borec Slav~o Stojmenov. Toj vo svoeto delo ne go opi{uva `ivotot za toj vo globalna smisla da se sfati kako kradewe - grabe`, tuku kako borba na ~ovekot kon podobar `ivot. Od druga strana, pak, `ivotot go slika kako bela paja`ina na vremeto. Od paja`inata inteligentnite }e se otpletkaat, a neinteligentnite }e ostanat dolgo zapletkani kako lu|e (insekti).

Na{ite politi~ari - visoki funkcioneri ova grabawe go sfatile samo po pat na grabe` od kreditite {to pristignuvaat od Svetskata banka vo Strazbur, EU ili pomo{ od druga zemja od dijasporata. Se natovarija i, blaze si im, obezbedija kapital i za vnuci i za pravnuci. Se pra{uvam, koga ve}e se tolku dobri, mudri, zo{to ne zemat par~e hartija da napravat principielen koncept vo odnos na dr`avata, tuku pregovaraat za nekojsi Ramkoven dogovor?! Vo na{iot Ustav treba da bide strogo zacrtano {to e narod, a {to etnos. Narod, bukvalno poteknuva od gr~kiot zbor demos. Toga{ i sedum iljadi Vlasi ili 50 iljadi Srbi vo Makedonija vo Ustavot neka bidat narod i ne e potreben popis na naselenieto. Emocii se edno, a percepcii drugo. Vo "Dnevnik" ~itam deka razurnatiot Le{o~ki manastir bil bugarski?! Pa, gospoda makedonski akademici i istori~ari, zarem ne znaete deka car Boris prestojuval vo Le{ok pet dena, a Vladimir osum dena? Osnovopolo`nik argumentirano e Kiril Pej~inovi}! Setete se na negoviot nadgroben epitaf. Koga akademik Bla`e Koneski vo MANU dr`el promocija od istorisko-kni`even karakter i koga od nekogo bil navreden, toj otvoreno im odgovoril: "Jas imam sega rabota so abdali". Abdali se i ovie na{ive koi ja vodat dr`avata. Kade? Vo kataklizma!

Makedonija sega li~i na Vrawe opi{ano vo deloto "Ne~ista krv" od B. Stankovi}. Ne~ista krv prote~e i vo `ilite na Premierot, Pretsedatelot i mnogu parlamentarci.

Zo{to vo na{ite u~ili{ta ne se raboti lektirata od nobelovecot Perl Bak "Dobra zemja". Tuka mladiot ~ovek }e ja najde su{tinata na qubovta i toplinata, a ne da odi po baja~ki i gata~ki.

Semakedonskiot kongres na Todor Petrov gi sobral proteranite begalci od tetovskite sela @il~e, Nepro{teno i drugi. Toa li e semakedonski kongres!? Kade se Makedoncite od Melburn, Pert, Minhen i drugi gradovi?

A skandiraweto na mitinzite Qub~o vojvoda, Qup~o vojvoda?! Kade se ~ulo i videlo vo 21 vek da ima takvi vojvodi kako Georgievski? Site negovi lagi padnaa v reka i zaminaa za Egejsko More, a }e se vratat koga vrbata }e rodi grozje!

Stoj~e Trajanoski, s. Drugovo-Ki~evo


Gradona~alnik so epten selska naselba

@iveam vo skopskata naselba ^ento, najgolema i najbrojna vo Op{tinata Gazi Baba. Ovaa naselba e sosema otfrlena i zaboravena od mnogu dr`avni i drugi organi i imenuvana so pogre{no ime kako selo Singeli}. Sekoja ~est na srpskiot vojvoda od pred 200 godini, Stevan Singeli}, ~ie ime go nosi seloto. Pred srpskoto okupirawe na del od Makedonija, go noselo imeto na turskiot porobuva~ Asan Beg. Ne mo`am da se pomiram so faktot {to Dr`avnata izborna komisija, preku Ministerstvoto za pravda, vo mojata izborna legitimacija napi{a oti se nao|am vo s. Singeli} i deka treba da glasam vo izbira~koto mesto 2495.

Po{tata {to se nao|a vo naselbata ^ento gi povikuva gra|anite za PTT-defekti da se javuvaat na broj 9777 na po{ta Singeli}, iako sekoj gra|anin znae deka vo seloto Singeli} nema nikakva po{ta.

Koga be{e formirana ovaa naselba dobi edno edinstveno ime Maxari II i pod ova ime, preku Mesnata zaednica, dobi vidno me|unarodno priznanie. Imeto ^ento e od ponovo vreme koga Makedonija se seti deka imala eden svoj velikan. @alno e koga edna naselba }e go izgubi imeto, kako {to e `alno ako nekoja dr`ava go izgubi svoeto vekovno ime.

Naselbata ^ento mislam deka ja zaboravi i na{iot gradona~alnik. Glasav za nego, bidej}i vo predizbornata kampawa vetuva{e mnogu, duri i pove}e otkolku {to mi treba! Glasav za nego, bidej}i od zadnata stranica na izborniot plakat so grupni crni bukvi pi{uva: Za {to }e se zalagam. Negovoto zalagawe ima udarni to~ki kako {to se redovno odr`uvawe na uli~noto osvetluvawe, izgradba na patna mre`a, izgradba na odvodna kanalizacija, prenamena i adaptacija na zapu{teni objekti. Arno ama, od sevo ova ni{to! Ne samo {to ni{to ne e storeno, tuku na beter.

Gradona~alnikot minuva pokraj naselbata koga odi kaj svoite koko{ki vo @ivinarskata farma "Belimbegovo" kade generalno direktoruva, pa pove}e se gri`i za koko{kite {to nesat jajca, zaboravaj}i gi izbira~ite koi mu donesoa glasovi. Toj izgleda nema vreme da se seti {to s# vetil?!

Pred da go izbereme za gradona~alnik, sekoja vtora uli~na svetilka svete{e. Sega sveti sekoja treta, a na na{ata ulica "Palmiro Toljati" sveti sekoja petta. Patot {to treba{e da go gradi do grobi{tata "Kamnik", s# u{te e poneprooden. Domot na kultura so golema kino-sala, sega e u{te pozapu{ten, poograben, otkolku {to be{e pred negovoto doa|awe na ovaa funkcija.

Ni ostana samo falbata od gradona~alnikot {to ja ~uvme deka go podobril napojot so elektri~na energija. Kako da ne postoi Elektrostopanstvo?! Potoa deka n# vklu~il vo globalnata internet-mre`a. Ne znam kakvo fajde od ova }e ima naselbata, ama ako uspeam da go vidam }e go pra{am. Slu{nav deka mnogu energija potro{il za voveduvawe na op{tinski obvrznici od vrednost. Od koja siroma{tija }e sobira obvrznici i vo koja siroma{tija }e gi plasira da se oploduvaat?!

Imam u{te pra{awa do mojot gradona~alnik, no }e gi ~uvam do denot koga }e po~nat izborite i koga }e go dobijam negoviot nov predizboren plakat. Do toga{ neka go primi mojot izbira~ki pozdrav.

Bla`e Pupuleski - novinar, Skopje