SVEDO[TVA

Istorijata ne e samo minato

PRIDONESOT NA MAKEDONCITE VO ZABAVNITE IGRI I VO FILMOT

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Vo {pilot karti za igrawe eden od kralevite e Aleksandar Makedonski (zaedno so car David, Karlo Veliki i Julie Cezar).
  • Vo 1903 godina vo Makedonija bil snimen angliski dokumentaren film so sceni od borbite na ilindencite protiv Otomanskata vojska, koj za `al ne e za~uvan!

Pridonesot na Makedoncite vo zabavnite igri niz istorijata e re~isi voop{to neobrabotena tema vo na{ata nauka. Za periodot na drevninata se znae deka prvite anagrami vo svetot ({to gi sozdal poetot Likofron) bile posveteni na makedonskiot kral na Egipet, Ptolemej Vtori i na ~lenovite od negovoto semejstvo (Encarta, cit. delo, naslov: Anagrams).

Da gi spomneme i kartite za igrawe, koi denes pretstavuvaat edna od najpoznatite zabavi vo celiot svet. Po~etocite na kartite za igrawe se sre}avaat u{te od drevninata. Podocna razni formi na karti za igrawe imalo vo Kina, Britanija, Francija i drugi zemji. Vo minatoto kartite vo razni zemji bile razli~ni po broj i sostav. Vo sega{niot {pil karti znaeme deka postojat karti na koi se nacrtani ~etiri kralevi. Vo Francija za niv se smeta deka tie se vostanoveni vo ~est na ~etirite poznati istoriski vladeteli: Aleksandar Makedonski, Karlo Veliki, evrejskiot car David i Julie Cezar. Vo "Re~nikot na frazi i izrazi" od E. Kobem Brever vo vrska so ova ~itame:

"Istorijata na ~etirite kralevi vo francuskiot {pil karti se odnesuva na ~etirite kralevi: Karlo Veliki, David, Aleksandar i Cezar, koi gi pretstavuvaat franko-germanskata, evrejskata, makedonskata i rimskata imperija" ("The Four Kings", E. Cobham Brewer 1810–1897. Dictionary of Phrase and Fable. 1898).

Elizabet Tejlor vo ulogata na Kleopatra vo istoimeniot film od 1963 godina

Ova prakti~no zna~i deka eden od kralevite vo kartite so koi igrame, simboli~no go pretstavuva najslavniot makedonski car. Makedonskata istorija i Makedoncite se interesni i za sovremenite kreatori na videoigri.

Vo 1995 godina e objavena strategiskata videoigra pod naslov "Golemite bitki na Aleksandar-Makedonskata umetnost na vojuvawe" (The Great Battles of Alexander - The Macedonian Art pof War), dizajnirana od amerikanskite kompjuterski dizajneri Mark Herman i Ri~ard Berg. Igrata e objavena vo izdanie na GMT Games, Hanford. Postojat i drugi videoigri posveteni na Aleksandar Makedonski.

Dodeka gi pi{uvam ovie redovi edna od najinteresnite strategiski igri na internet e amerikanskata igra pod naslov "Gospodarite na vistinata" (Lords of the Truth), sozdadena od Tomas Harlan (Thomas Harlan). Ovaa komplikuvana igra ja igraat lu|e od celiot svet, koi me|usebno se povrzani preku internet. Vo igrata zamislen e poinakov tek na istorijata od onoj {to go znaeme. Taka se izmisluvaat novi dr`avi ili se menuva istorijata na poznatite dr`avi.

ALEKSANDAR I KLEOPATRA VO SEDMATA UMETNOST

Vo obemniot materijal od ovaa igra, me|u drugoto, ~itame deka navodno vo 1663 godina krstonoscite na Bliskiot Istok formirale dr`ava pod imeto "Sveto kralstvo Makedonija". Izmislen e istorijat na ovaa "dr`ava". Istovremeno, spored ovaa igra, i vo Evropa vo 17 vek postoela dr`ava pod imeto "Makedonija". Ovaa "dr`ava" se protegala na teritorijata na cela dene{na etni~ka Makedonija, na del od Trakija, Tesalija i maloaziskiot breg.

Postojat golem broj igrani i dokumentarni filmovi posveteni za Makedonija i za oddelni Makedonci. I ovde pred site predni~at temite inspirirani od `ivotot na Aleksandar Makedonski i na Kleopatra Sedma, no zastapeni se i temi od ponovata makedonska istorija.

Vo prodol`enie }e prilo`ime del od spisokot na dosega snimenite filmovi povrzani so Makedonija i so oddelni Makedonci.

Vo 1917 godina snimen e igran film za Kleopatra vo re`ija na X. Gordon Edvards (J. Gordon Edwards). Ulogata na Kleopatra ja tolkuvala toga{nata filmska yvezda Teda Bara (Theda Bara).

Vo 1934 godina vo re`ija na poznatiot amerikanski re`iser Sesil de Mil (Cecil De Mille), koj `iveel od 1881 do 1959 godina, snimen e u{te eden film za Kleopatra. Ulogata na Kleopatra ovoj pat ja tolkuvala Klodet Kolber (Claudette Colbert).

Teda Bara vo ulogata na Kleopatra (1917 godina)

Vo 1943 godina vo Indija snimen e film za Aleksandar Makedonski pod naslov "Sikander" (islamsko ime za Aleksandar, z.m.). Filmot e snimen vo crno-bela tehnika i e vo traewe od 143 minuti. Re`ijata e na Sorab Modi (Sohrab Modi), a glavnite ulogi gi tolkuvale: Pritviraj (Prithviraj), Mena [orej (Meena Shorey), [ila (Sheela) i Sadik Ali (Sadiq Ali). Od sinopsisot na ovoj film se gleda deka toj se odnesuva na indiskata borba za sloboda protiv stranskite okupatori. Vpro~em, filmot bil snimen samo nekolku godini pred dobivaweto na nezavisnost na Indija, pa zatoa o~igledna e paralelata pome|u makedonskoto i britanskoto vladeewe so Indija. No, nasproti dnevno-politi~kata poraka vo ovoj film, negovoto scenario vo najgolem del se dr`i do istoriskite nastani (so isklu~ok na poedine~ni sceni od `ivotot na Roksana). Vo filmot Por e prika`an kako ~esen i smel borec.

Vo 1946 godina snimen e igraniot film "Cezar i Kleopatra" spored adaptacija na dramata na Xorx Bernard [o. Ulogata na Kleopatra ja tolkuva Vivien Li (Vivien Leigh), a re`ijata e na Gabriel Paskal (Gabriel Pascal).

Kleopatra se pojavuva i vo filmot "Julie Cezar", snimen vo 1953 godina spored dramata od [ekspir. Vo ovoj film ulogata na Cezar ja tolkuva Marlon Brando (Marlon Brando).

Vo 1956 godina vo SAD snimen e filmot "Aleksandar Makedonski" so Ri~ard Barton vo glavnata uloga. Re`iser na ovoj film e Robert Rosen (Robert Rossen), dodeka ulogata na Filip Vtori ja tolkuva Frederik Mar~ (Fredric March).

Vo 1963 godina snimen e filmot "Kleopatra" so poznatite Elizabet Tejlor i Ri~ard Barton vo glavnite ulogi. Re`ijata e na Xozef L. Mankievi~ (Jozeph L. Mankiewicz). Vo edna od scenite Kleopatra stoi kraj grobot na Aleksandar Makedonski.

Film pod naslov "Julie Cezar" snimen e i vo 1970 godina so ^arlton Heston (Charlton Heston) vo glavnata uloga. I vo ovoj film se pojavuva Kleopatra.

Vo 1975 godina snimen e igraniot film "Antonie i Kleopatra" vo re`ija na Xon Skofild (John Scoffield). Filmot e snimen spored dramata od [ekspir.

Vo 1978 godina film pod naslov "Antonie i Kleopatra" ima snimeno i re`iserot Piter Bruk (Piter Brook).

Kleopatra se pojavuva i vo filmot "Julie Cezar", snimen vo 1979 godina.

Vo 1999 godina za Kleopatra e snimen televiziski film. Ulogite gi tolkuvaat: Leonor Varela (Leonor Varela) kako Kleopatra, Timoti Dalton (Timothy Dalton) kako Cezar i Bili Zejn (Billy Zane) kako Marko Antonie.

Vo 1999 godina vo produkcija na poznatata japonska firma "Samsung" e snimen animiran film pod naslov "Aleksandar" vo trinaeset epizodi so delovi od `ivotot na Aleksandar Makedonski.

"KOLE@ITE VO MAKEDONIJA"

Osven igrani filmovi za Kleopatra Sedma se snimeni i nekolku dokumentarni filmovi.

Izvesen broj dokumentarni filmovi se snimeni i za Aleksandar Makedonski. Nekoi od niv se: "Aleksandar Veliki - Gospodar na svetot" (1996 godina); "Aleksandar Veliki - Bitkata kaj Is", "Aleksandar Kralot-Bog" (snimena vo produkcija na VVS) i drugi.

Dodeka gi pi{uvame ovie redovi se o~ekuva da se vidi sudbinata na najnoviot igran film za Aleksandar Makedonski vo re`ija na Oliver Stoun (Oliver Stone). Poznato e deka gr~kata Vlada vr{e{e golem pritisok vrz re`iserot vo nasoka Aleksandar Makedonski da bide potenciran kako "gr~ki heroj". Poradi toa vo 1996 godina dojde do sredba pome|u Oliver Stoun i toga{niot gr~ki minister za kultura Venizelos. Na sredbata na Stoun mu bila ponudena sekakva sorabotka od gr~ka strana. No, vo 1998 godina Grcija, nezadovolna od na~inot na koj Stoun planiral da go prika`e Aleksandar, iska`a rezervi kon ovoj film i ja stavi pod somne` natamo{nata sorabotka so re`iserot (spored vesta od Athens News Agency: News in English PM) 98-11-16).

Da ka`eme nekolku zborovi i za najstarite dokumentarni snimki od samata Makedonija. Pregled na ovie snimki ima objaveno Ilindenka Petru{eva vo svojot trud: "Ilindenskiot period i filmot", objaven vo zbornikot "Ilindenskiot period vo jugozapadna Makedonija" (Struga, 1998 god.). Vo ovoj isklu~itelno vreden trud ~itame deka najstariot dosega poznat film za Makedonija nosel naslov "Kole`ite vo Makedonija" (Massacres de Macedonie) i bil snimen vo 1903 godina vo produkcija na kompanijata "Bra}a Pate". Ova vsu{nost bilo igran film vo koj bila napravena rekonstrukcija na masakrite napraveni od otomanskata vojska vrz Makedoncite od vremeto na Ilindenskoto vostanie. Ovoj film ne bil za~uvan, no ostanat e zapis za nego. Vo trudot na Petru{eva ~itame deka ovoj film bil prika`uvan niz celiot svet, pa duri i vo Qubqana i vo Belgrad vo 1904 godina.

Vo 1903 godina bil snimen i dokumentaren film za Makedonija od vremeto na Ilindenskoto vostanie vo produkcija na angliskata kompanija "^arls Urban". Snimatelot na ovaa kompanija, ^arls Rajder Nobl, se zadr`al vo Makedonija do 1904 godina pri {to snimil osum filmovi. Nobl snimil duri i edna borba pome|u ilindenskite vostanici i otomanskata vojska za vreme na koja eden vostanik zaginal pred negovata filmska kamera. Za `al, ni ovie filmovi ne bile so~uvani.

Ovde sekako deka treba da se spomnat i prvite snimateli na Balkanot, bra}ata Janaki i Milton Manaki, koi isto taka ostavile isklu~itelno vredni filmski zapisi za Makedonija. Ilindenka Petru{eva spomenuva nivni dokumentaren film od Bitola od postilindenskiot period, kade se gledale nekolku obeseni komiti na bitolskiot At-pazar. Sekako deka ovde e i nivnata poznata snimka so posetata na turskiot sultan na Bitola.

Vo natamo{niot del od trudot na Ilindenka Petru{eva ~itame deka vo 1923 bil snimen dokumentaren film pod naslov "Makedonija na film", spored scenario na Arseni Jovkov. Vo prviot del na filmot se snimeni panorami od golem broj gradovi od site delovi na Makedonija, kako i portreti na poznati makedonski revolucioneri i prerodbenici. Vo vtoriot del e prika`ano odbele`uvaweto na dvaesetgodi{ninata od Ilindenskoto vostanie vo Sofija, organizirano od Makedonci. Inaku, po prika`uvaweto na ovoj film, istiot vedna{ bil zabranet vo Bugarija, a svoja vtora premiera filmot do`iveal duri vo 1982 godina vo Skopje (Pove}e detali vo spomenatiot trud na Ilindenka Petru{eva).

Vo podocne`nite periodi (triesettite i ~etiriesettite godini na 20 vek i periodot po niv) se intenzivira snimaweto filmovi ili barem filmski kadri za Makedonija, koi sigurno deka s# u{te ~ekaat vo arhivite na Belgrad, Sofija, Atina, no i drugite evropski centri.

(Prodol`uva)