|
VERATA NA[A RISJANSKA Sveti velikoma~enik Dimitrij i Sveti ma~enik Nestor "DU[ATA MOJA @EDNEE ZA SILNIOT I ZA @IVIOT BOG" Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA
G olemiot svetitel, velikoma~enik i ~udotvorec Dimitrij Miroto~ivi, se rodil vo Solun. Poteknuva od pobo`ni roditeli. Bil sin edinec, izmolen od Boga, po molitvite na negovite roditeli.Sveti Dimitrij bil krsten vo tajnata doma{na molitvenica. Sesilniot Bog mu go prosvetil umot so Negovite sveti zakoni. So svojot dlabok i vozvi{en um, toj go pozna Boga. Po smrtta na tatko mu koj bil solunski vojvoda, carot Maksimijan go postavil hrabriot i mudar Sveti Dimitrij za carski namesnik na Solunskata oblast i mu rekol: "^uvaj ja tatkovinata svoja, o~isti ja od bezbo`nite hristijani i ubij go sekogo {to go priznava imeto na Raspnatiot".
Sveti Dimitrij Miroto~ivi Sveti Dimitrij ne se nadeva na zemnite carevi. Bo`joto carstvo e "carstvo na site vekovi", a vladeeweto Bo`jo e "nad site pokolenija". Sveti Dimitrij, so silna qubov kon Boga, javno i bez strav go propoveda vistinskiot Bog. "Vo qubovta strav nema...". POBEDONOSNATA VERA So silna vera vo Boga, so vera "{to go pobeduva svetot", go iskorenuva mnogubo{tvoto i za soluncite stanuva vtor apostol Pavle. Se otka`uva od privremeniot zemen `ivot, od visokiot ~in, od svojata mladost i ubavina. Saka da ja prolee svojata krv za Hristos. Pred carot Maksimijan priznava deka e hristijanin. Carot e ogor~en i go frla Svetitelot vo temnica. No, Sveti Dimitrij i vo zatvorot e vo slu`ba na Boga, vo radost na Boga i go proslavuva: "Du{ata moja `ednee za silniot i za `iviot Bog: koga }e dojdam i }e se javam pred liceto Bo`jo? ]e se raduva ustata moja, koga }e Ti peam i du{ata moja, koja si ja spasil". Vo temnicata, angel Bo`ji go potkrepuva. Carot doznava deka Nestor go pobedil gladijatorot Lij, so blagoslov na Sveti Dimitrij. Izdava naredba Sveti Dimitrij da bide ubien. Na 8.11. po nov kalendar (koga vsu{nost i go proslavuvame Svetitelot), vojnici vleguvaat vo zatvorot. Go nao|aat koga se moli na Boga. Od negovoto lice, zra~ela neobi~na svetlina. Vojnicite se ispla{eni od toa. Ne mu se dobli`uvaat. Oddaleku go izboduvaat so kopja i go ubivaat. Ostanuvaat zasekoga{ vo temnica, a "vistinskata svetlina ve}e sveti". Sveti Dimitrij preminuva od smrt vo ve~en `ivot, za{to Onoj, Koj e vo nego "e pogolem od onoj koj e vo svetot". Koga umiral Svetitelot, tamu bil verniot Dimitriev sluga – Lup, koj so oblekata na Svetitelot, natopena vo negovata ~esna krv, izle~il mnogu bolni. Maksimijan naredil da mu ja ise~at glavata na bla`eniot Lup. Hristijanite tajno go pogrebale teloto na Sveti Dimitrij. Golemecot od Ilirija, Leontie, so blagodarnost kon Svetitelot {to go izle~il preku svetite mo{ti, na mestoto na starata mala crkva vo Solun, podignal nova i ogromna. Pri razru{uvaweto na maliot hram, najdeni se mo{tite na Sveti vm~. Dimitrij potpolno so~uvani. Od niv te~elo blagomirisno iscelitelno miro. Zatoa nare~en e Miroto~ivi. Bezbrojni i neobi~ni se ~udata na Svetitelot niz site vekovi. Preku niv prodol`uva da go slavi Boga. HRISTOVATA SLUGINKA Na 9.11. se praznuva Sveti ma~enik Nestor, mladiot i hrabar hristijanin, u~enik na Sveti vm~. Dimitrij. Vo toa vreme carot Maksimijan prireduval gladijatorski igri vo arenite. Gorostasniot Lij gi izma~uval hristijanite i gi frlal vrz mnogubrojnite kopja, a tie umirale vo najte{ki maki. Za seto toa Sveti Nestor vo zatvorot go izvestil Sveti Dimitrij i re{il da izleze sam na megdan so Lij. Sveti Dimitrij go blagoslovil i mu rekol: "]e go pobedi{ Lij, no }e nastrada{ poradi Hrista". Nestor go pobedil Lij, go frlil vrz ostrite kopja i Lij umrel. Po naredba na carot, Nestor bil ise~en so me~, a Dimitrij izboden so kopja.
Sveti ma~enik Nestor
Sveta velikoma~enica Paraskeva Na 10.11. se slavat stradawata na Sveta velokoma~enica Petka od gradot Ikonija, milosrdna devojka so "soncezra~na ubavina", so ~ist razum, sveta du{a i srce vo koe go nose{e i go propoveda{e Hrista. "...Imeto na ve~niot `ivot mi e: hristijanka, sluginka Hristova, a imeto na mojot privremen `ivot e Paraskeva", odgovara na sud pred knezot. Po najte{ki ma~ewa, bila pose~ena so me~, za vreme na Dioklecijan. So blagoslov na Negovoto Visokopreosve{tenstvo, Mitropolitot evropski g. Gorazd Ispravka Vo minatiot broj na "Makedonsko sonce" , na stranica 46 napraven e nenameren propust. Namesto legendata "Makedonskiot pustino`itel Prohor P~iwski", treba da pi{uva "Sveti prepodoben Jovan Rilski". Im se izvinuvame na na{ite ceneti ~itateli. |
|