SVEDO[TVA

Istorijata ne e samo minato

MAKEDONCITE VO SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA NA STRANSKITE AVTORI

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Makedoncite pretstavuvale inspiracija za mnozina slikari i skulptori vo istorijata!
  • Na edna drevna koptska umetni~ki izrabotena tkaenina so likot na Aleksandar jasno pi{uva "Aleksandar Makedonski"!

Voop{to ne e lesno da se opfati celokupnata zastapenost na Makedonija i na Makedoncite vo likovnite dela na stranski avtori. Na ovaa tema e potrebno dlaboka i seopfatna rabota, a ovde samo povr{no }e ja zagatneme istata preku prezentirawe na pomal izbor avtori i dela koi tretirale temi povrzani so na{iot narod i zemja, so nade` deka vo idnina i ovaa tema }e bide poseriozno obrabotena.

Vedna{ }e ka`eme deka od na{eto minato za zapadnite slikari i skulptori, no i za onie od Azija, naj~est motiv bil Aleksandar Makedonski i scenite od negoviot `ivot. Srede pravoslavnite narodi, pak, zastapeni se i likovni pretstavi (ikoni i freski) na makedonskite svetiteli (svetite bra}a Kiril i Metodija, sveti Kliment Ohridski, sveti Naum i drugi makedonski svetiteli ~ij spisok go navedovme vo edno od prethodnite poglavija).

Koptska tkaenina od Egipet so pretstava na Aleksandar i Darie. Na nea pi{uva "Aleksandar Makedonski"(Textiles Museum, Washington, USA)

Likovite na Aleksandar Makedonski i Olimpija izraboteni vo oniks (treti vek pred Hrista)

Makedonija i Makedoncite na eden ili drug na~in na{le svoj odraz vo likovnite dela na svetskata umetnost u{te od drevninata, preku Sredniot vek, pa s# do najnovo vreme. ]e napravime kratok pregled na mal del od ovie dela.

Portreti na Makedonci imal izraboteno eden od najpoznatite drevni helenski slikari Apel (Apelles), koj `iveel vo 4 vek pred Hrista. Ve}e spomnavme deka edni od negovite najdobri dela bile portretite na Filip Vtori i na Aleksandar Makedonski, kako i portretite na nekoi od aleksandrovite generali. Za `al ovie dela ne se za~uvani, a za niv se znae samo preku zapisite za niv.

SKULPTURI NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

Portreti i statui so likot na Aleksandar Makedonski izrabotil i poznatiot dreven helenski skulptor Lizip (Lysippus), koj `iveel vo 4 vek pred Hrista. Toj mu bil najomileniot skulptor na Aleksandar Makedonski. Denes ne e za~uvano nitu edno od negovite dela, osven rimski kopii.

Postojat brojni skulpturi na Makedonci, izraboteni vo drevninata, ~ii avtori se nepoznati. Taka, na primer, postojat nekolku skulpturi na koi e pretstavena glavata na Aleksandar Makedonski pronajdeni na razni lokacii i datirani od prvite vekovi pred i po Hrista. Nekoi od niv ovde gi prilo`uvame.

Za edna od statuite na Aleksandar Makedonski se pretpostavuva deka e izrabotena od skulptorot Menas vo docniot vtor vek. Ovaa statua bila pronajdena vo Magnezija.

Od tretiot vek pred Hrista datiraat i likovite na Aleksandar Makedonski i majka mu Olimpija izraboteni vo oniks od nepoznat avtor. Od vremeto na drevninata za~uvani se i nekolku mozaici so temi povrzani so Makedonija ili so Makedonci. Eden od najpoznatite vakvi mozaici sekako e mozaikot na koj e pretstavena bitkata kaj Is. Mozaikot poteknuva od Pompeja i istiot e datiran od 80 godina pred Hrista. Denes se ~uva vo Nacionalniot muzej vo Neapol.

Statua na Aleksandar Makedonski, pronajdena vo Magnezija, za koja se smeta deka e izrabotena od skulptorot Menas vo vtoriot vek

Glava na Aleksandar Makedonski (Pergamum Alexander, Istanbul Museum)

Glava na Aleksandar Makedonski od prvi ili vtori vek pred Hrista, najdena vo Aleksandrija (British Museum)

Od periodot na drevninata }e spomneme i edna umetni~ki izrabotena koptska tkaenina so pretstava na Aleksandar Makedonski ka~en na kow. Na tkaeninata bukvalno pi{uva "Aleksandar Makedonski" (Alexander the Macedoniano). Natpisot e napi{an so gr~ki bukvi, no vo nego ima zabele`livi gre{ki {to zna~i deka avtorot ne bil Grk. Ako se zeme predvid pretpostavkata deka Koptite delumno bi mo`ele da bidat potomci na golemata kolonija naseleni Makedonci vo Egipet, mislam deka mo`e da se pretpostavi deka avtorot na ovaa tkaenina mo`ebi bil Makedonec. Indicija za ova mo`ebi e i potenciraweto vo natpisot na tkaeninata na makedonskoto etni~ko poteklo na Aleksandar. Denes ovaa tkaenina se nao|a vo Muzejot za tkaenini vo Va{ington (SAD).

Prili~no ~esto vo drevninata umetni~ki bile pretstavuvani i preostanatite makedonski vladeteli od makedonskite dinastii koi vladele so Makedonija i so dr`avite na Ptolemeite i na Selevkidite. Za~uvani se drevni bisti (portreti) od ovie kralevi. Posebna inspiracija za drevnite avtori bila Kleopatra Sedma. Poznat e reljefot so nejzinata pretstava, na koj se nao|a i nejziniot sin. Reljefot e izraboten vo prviot vek pred Hrista vo hramot Kom Ombo. Od prviot vek pred Hrista za~uvani se i drugi umetni~ki pretstavi so likot ne Kleopatra Sedma, od koi nekoi ovde gi prilo`uvame.

Vo sredinata na Sredniot vek ~esti bile pretstavite na Aleksandar Makedonski kako sedi na svojot prestol pome|u dva grifona, a vo vizantiskata skulptura ~esta bila i pretstavata na Aleksandar kako prestojuva na neboto.

TAPISERIJA NA DEVETTE HEROI

Likot na Aleksandar Makedonski e pretstaven i na edna od najpoznatite srednovekovni tapiserii, koja e poznata pod imeto "Tapiserija na devette heroi". Na ovaa tapiserija, zaedno so nekolku evrejski, paganski i hristijanski istoriski li~nosti, pretstaven e i likot na Aleksandar Makedonski. Ovaa tapiserija bila napravena okolu 1385 godina od Nikola Batail (Nicolas Bataille). Tapiserijata bila inspirirana od sodr`inata na edna poema od 1310 godina. Likovite i ovde se oble~eni vo obleki od 14 vek. Denes tapiserijata se ~uva vo Metropoliten muzejot. (Podetalno kaj: Sarah Albertine and Danielle pastor, Project for "Introduction to Medieval History", Fordham University, Spring 1997).

Da ja spomneme i srednovekovnata ilustracija pod naslov "Aleksandar Veliki, satanata i dve bronzeni statui", na koja e pretstaven Aleksandar Makedonski, komu satanata mu pomaga da gi zatvori lu|eto od Gog i Magog, kako i dve bronzeni statui na truba~i, koi toj naredil da bidat podignati. Veterot minuval niz trubite i zvukot {to izleguval gi pla{el Tatarite. Ovaa ilustracija e nastanata vo 14 vek vo Majorka, [panija. (BNF, Esp. 30; "The Catalan Atlas", Spain, Majorca, 14 th century).

Minijatura na pergament pod naslov "Delata na Aleksandar Veliki" ima izraboteno i nepoznat italijanski majstor, nekade pome|u 1400 do 1450 godina. Ovaa minijatura denes se ~uva vo Nacionalnata biblioteka vo Budimpe{ta.

(Prodol`uva)