POGLEDI

Ogledalce, ogledalce

VE^NOTO IME MAKEDONIJA

Gog ma Gog

S# si mislam, kolkumina se obidele da ja raznebitat Makedoni-ja, taa sveta i bibliska zemja, i odvnatre i od nadvor, ama veruvajte Makedonija nikomu ne mu se dala, nitu mu se podala oti e `iv ogan. Tie {to se umni toa go znaat i imaat po~it kon imeto na zemjata, a tie {to ne se umni, teraat li teraat po svoe, neumno, tvrdoglavo i sekoga{ na sopstvena {teta. Eden den, nema da bide toj den dale~en, }e stasaat kone~no vistinskite presudi i sekoj {to }e pofti poinaku od Bo`jata volja, }e mora da si bara druga tatkovina.

Ne mnogu odamna, vo edna taverna vo Solun, slu{am asli Grk, pee mene poznata melodija. Ama oti ne sum mnogu vo dobri odnosi so sluhot, vedna{ ne deptisav za koja pesna stanuva zbor. Odedna{ preubava devojka so u{te poubav glas po~na da go sledi paralelno peja~ot: toj na gr~ki, taa na makedonski... ^ija si! Mladite vo tavernata - zbesnaa. Se slu~i delirium, peeja site zaedno i bea sre}ni. Polovinata go sledea peja~ot, a polovinata preubavata devojka. Mene ne me pra{uvajte kako se ~uvstvuvav. Samo edno }e vi ka`am: mo`e li nekoj da go izbri{e imeto makedonsko, talentot makedonski, qubovta makedonska?

Za odgovorot, odnosno za toa - potoa. Sega u{te eden, pa u{te eden slu~aj, kaj {to sum bil `iv svedok, oti od preraska`uvawa kosava mi pobele, slu{aj}i bolni i pakosni prikazni. Srbite imaat eden silen i omilen peja~, Haris mi se ~ini se vika. Prijateli vo Belgrad edna{ me odnesoa na negov koncert vo halata "Pionir". Sedam i slu{am, navistina ubavi pesni. Vo eden moment, toj Haris koj fenomenalno ja otpea onaa antologiska pesna "...Po merakot te poznava, a jas tebe po ubavinata", & se obrati na publikata so zborovite: "Sega }e ispeam edna mene mnogu draga pesna, koja veruvam i vam vi se bendisuva".

I po~na, "Zajdi zajdi jasno sonce, i ti mese~ino". Na ~isto makedonski, preubav makedonski jazik. Vo po~etokot, na nekoi od mladite mo`ebi ne im se veruva{e, srede Belgrad ova ~udo. Ama, koga pesnata od grloto na peja~ot se razlea vo prepolnata sala, nema{e ~ovek {to ne ja prifati. Srbite peeja na makedonski, i rakopleskaa do besvest.

Vo Sofija vo edna kafeana, tamu vo blizinata na onoj poznat CUM od vremeto na Todor @ivkov, sedam so prijateli i slu{am edna rasna bugarska pevica, so rasko{en glas, a taa sitna, mala, misli{ xepno izdanie na Blagica Pavlovska. Pee "Stano libe". Od o~ite na nekoi postari gosti, potekoa solzi. Makedonskiot zbor gi rasta`i i gi zanese. Mlado dru{tvo po~na da zaviva. Nenadarenite sekoga{ gi osakatuvaat pesnite. Edno `estoko mom~e vikna: "Pejte bugarski:"! Ova e makedonska pesna, ne se prisvojuva, naluteno, oti ja popre~i, mu odgovori peja~kata!

Da. Makedonsko dosega nikoj ne prisvoil. Mo`ebi pozajmil, no toa e ne{to sosema drugo, sosema normalno. I {to e najva`no, jas muzi~ki ne mnogu obrazovan, po~uvstvuvav deka imame ~udesen beleg na raspoznavawe i ovde vo opkru`uvaweto i podaleku vo svetot, so pesni koi stanuvaat svoina na lu|eto koi znaat da cenat i po~ituvaat tu|i kulturi i ubavi melodii.

Ne e ujgun na Nova godina da se rasprava za patriotizmot. Mojata patrija postoi, postojam i jas, postoite i Vie... Pra{awe e samo na doblest, koj od nas kolku vlo`uva vo nea. Ima lu|e, nesomneno bosi, prazni i eftini me|u nas koi tatkovinata ja razbiraat isklu~ivo kako vikotnica. [to pove}e se derat, mislat deka tolku pove}e ja sakaat.

Ovde i sega, se setiv na nastani povrzani so na{ite pesni. A, tuka se i filmovite "Pra{ina", "Crno seme", tuka e "Vezilka", pa "Crveniot kow", "Poslednite selani", tuka e liturgijata na Atanas Badev. Tuka e ve~noto ime Makedonija!