Vkupnite buxetski prihodi za ovaa godina se proektirani vo iznos od 66 milijardi i 310 milioni denari, {to e za 4 otsto pomalku od minatogodi{niot rebalansiran Buxet, a zaradi izramnuvawe so iznosot na planiranite rashodi - deficitot od blizu 7 milijardi }e se pokriva od nadvore{no finansirawe, prihodi od privatizacija i od donacii.

Namenskata raspredelba na sredstvata od Buxetot, kako {to veli ministerot Gruevski, e proektirana za poddr{ka na prestruktuiraweto na pretprijatijata, zgolemuvawe na efikasnosta na dr`avata, reformite na javnata administracija, namaluvawe na siroma{tijata i socijalno zgri`uvawe na privremeno raselenite lica. Spored nego toa se globalni celi, a stepenot na nivnoto ostvaruvawe }e bide usloveno od maksimalnata finansiska disciplina na korisnicite na sredstvata i od o~ekuvanoto za`ivuvawe na ekonomijata vo zemjava.

Spored poslednite podatoci od bankite, do krajot na dekemvri 2001 godina vkupnite deponirani devizni vlogovi na gra|anite dostignaa neo~ekuvani 1,030 milijardi germanski marki, ili nad 542 miliona evra. Na treti januari ovaa godina, spored neoficijalni informacii, samo vo "Komercijalna banka" se kupeni okolu treti milioni evra, odnosno e izvr{ena zamena na pribli`no {est milioni germanski marki, od koi pogolemiot del se od gra|anite, a del se transakcii na KFOR. Od {tednite kni{ki na gra|anite, pak, vo ovaa banka bea zameneti devizi vo vrednost od okolu 400.000 evra. Od NBM i od delovnite banki informiraat deka navremeno se izvr{eni potrebnite nabavki na novata valuta i deka zasega raspolagaat so dovolni koli~estva evra za potrebite na gra|anite.

Novinite vo proda`bata na vozilata, odnosno namalenata akciza od 25 otsto za avtomobilite do 2.000 kubni santimetri i 55 nad ovaa granica, na unificirani 7,5 procenti pridonesoa za nevidena ekspanzija na makedonskiot pazar. Ako za 11 meseci od minatata godina bea prodadeni blizu 4.500 vozila, spored neoficijalnite podatoci, od donesuvaweto na izmenite vo zakonot za akciza do krajot na dekemvri se prodadeni nad 1.000 vozila, {to pretstavuva re~isi edna ~etvrtina od vkupnata proda`ba vo 2001 godina.

Zletovskite rudari najverojatno nema da go prekinat generalniot {trajk {to go po~naa pred Bo`ik, za{to tri meseci ne zemale plata. Rakovodniot tim na Rudnici-Zletovo gi povika rudarite da se javat na svoite mesta i da po~nat da rabotat, vetuvaj}i im plati.

Sekoe odlo`uvawe na rabotata vo jamite i vo drugite pogoni vo pretprijatieto vo vakvi uslovi bi predizvikalo u{te pogolema havarija na postrojkite, zaklu~ile ~lenovite na rakovodniot tim na Rudnici-Zletovo.

Pretstavnikot na dr`avniot kapital i pretsedatel na Nadzorniot odbor vo Rudnici-Zletovo, Van~e Mijal~ev, ostanuva na vetenoto: platite na 1.500 rudari }e im bidat isplateni vo dogovoreniot rok.

Okolu 80 rabotnici na pretprijatieto za proizvodstvo na tuli i }eramidi "Xumajlija" od seloto Lozovo, od koi 20 dobile re{enie za prestanok na rabotniot odnos, ve}e nekolku meseci pravdata ja baraat na sud. Na inicijativa na rabotnicite, Osnovniot sud Skopje 1, pobara od Agencijata za privatizacija da izvr{i revizija na sopstveni~kata transformacija. Utvrdeno e deka imalo nepravilnosti vo postapkata za privatizacija, posebno vo delot na otu|uvaweto na akciite bez popust. Rabotnicite baraat site vraboteni da u~estvuvaat vo otkupot na akciite i privatizacijata da se vrati na startnata pozicija. Tie smetaat deka tulanata vredi nad 6 milioni evra, a direktorot Vasil Jovanovski, koj e kamen na sopnuvawe vo odnosite vo pretprijatieto i vo samiot sudski proces, po negova `elba izvr{il procenka na samo 60.000 evra.

Po odlukata na Ste~ajniot sudski sovet za likvidacija na nekolku akcionerski dru{tva na Tekstilniot kombinat "Makedonka" okolu 2.400 rabotnici od ovoj mesec se prefrleni vo Biroto za vrabotuvawe, od kade {to }e primaat mese~en nadomest od 3.470 denari. Spored pravnite eksperti, Vladata na RM }e odlu~i za eventualnoto restartirawe na Kombinatot, preku obezbeduvawe strategiski investitor ili preku proda`ba na objektite na likvidiranite dru{tva.

Pred istekot na minatata godina "Makedonski telekomunikacii" gi informiraa korisnicite vo fiksnata telefonija deka moraat da gi platat site neplateni smetki, zatoa {to }e sleduva isklu~uvawe na dol`nicite. Toa zna~i deka ve}e vo ovoj mesec povtorno }e se slu~uvaat turkanici pred {alterite na site onie koi ne uspeale da si gi platat site smetki, kako i na onie {to i pokraj platenite obvrski po gre{ka ({to postojano se slu~uva) }e bidat isklu~eni. Vo po~etokot na godinata mo`e da se o~ekuva deka }e dojde i do nova korekcija na cenite na impulsite, takanare~eno rebalansirawe, {to zna~i porast na cenite vo doma{niot soobra}aj i namaluvawe vo me|unarodniot. Ova pravo, koe proizleguva od kupoproda`niot dogovor, Kompanijata }e si go iskoristi, bidej}i toa za nea }e zna~i pogolemi prihodi i pobrzo vra}awe na parite koi se dadeni za kupuvawe na kontrolniot paket-akcii.

Od sabotata, benzinskite pumpi na "Makpetrol" ne primaat gra|anski ~ekovi. Vrabotenite na benzinskite pumpi na "Makpetrol" ne znaeja to~no da ja obrazlo`at pri~inata za isfrlawe na ovoj najlegalen na~in na bezgotovinsko pla}awe, potenciraj}i deka i tie se iznenadeni od dobieniot nalog od Direkcijata. Na nekolku benzinski pumpi, pak, na ovoj najgolem naften trgovec, poso~ija deka zabranata va`i samo za ~ekovite na "Stopanska banka". Spored niv, ovie ~ekovi vo "Makpetrol" nema da gi primaat samo nekolku dena, dodeka ne se obnovi dogovorot so Bankata.

Od pred eden mesec, gra|anskiot ~ek kako bezgotovinski na~in na pla}awe ne go prifa}aat i vo prodavnicite i trafikite na "Tutun promet", "CIP produkt" i na "Ohridska pastrmka". Spored niv, pri~inata za ovoj ~ekor bila isprovocirana od nepodgotvenosta na komercijalnite banki da go prifatat platniot promet.

Na posledniot den od minatata godina, HEK "Jugohrom" od Jegunovce e isklu~en od elektri~nata mre`a. "Elektrostopanstvo na Makedonija" se opredelilo na vakov ~ekor poradi golemite neisplateni dolgovi. Vo "Jugohrom" se slu~i vistinska havarija tokmu kako posledica na prekinuvaweto vo napojuvaweto so elektri~na energija. Zamrznati se i ispukani mnogu cevki i sistemi. Za da se restartira proizvodstvoto vo devette pe~ki }e bidat neminovni nekolku desetici milioni dolari, koi zasega najgolemiot zagubar vo zemjava ne }e bide vo sostojba da gi obezbedi.

Pretsedatelot na Sindikalnata organizacija na "Jugohrom", Stoj~e Krstevski, pobara Vladata da go re{i statusot na 1.950-te vraboteni, a ESM da prodol`i so napojuvawe na "Jugohrom" so elektri~na energija za da prodol`i da raboti so minimum kapacitet so {to bi se obezbedile platite na rabotnicite.

Vladata naskoro }e go dade pod koncesija sektorot za odr`uvawe higiena vo koj se vraboteni 7.000 higieni~arki, izjavi Rubin Dvojakov, direktor na Agencijata za dr`avni slu`benici, institucija nadle`na za reformata na dr`avnata administracija. Dvojakov pojasni deka edna stranska kompanija ve}e poka`a interes da go dobie pod koncesija ovoj pomo{en sektor vo dr`avnata administracija i deka za uslovite za koncesijata treba da odlu~i Vladata. Stranskata kompanija se ponudi da go zeme pod koncesija sektorot vo koj rabotat 7.000 higieni~ari. So toa }e se rastovari dr`avniot Buxet, za{to stranskiot koncesioner }e gi pla}a pridonesite za penzisko i za invalidsko osiguruvawe na vrabotenite i }e deli plati.

Vladata vo tekot na 2001 godina ne uspea celosno da ja realizira Programata za izgradba na stanovi nameneti za socijalnite slu~ai, koja predviduva{e izgradba na vkupno 804 stana na teritorijata na celata dr`ava, so golemina od okolu 60 kvadratni metri. Opravduvaweto, spored Ilija Kitanovski, direktor na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor, treba da se bara vo neras~istenite imotno-pravni odnosi na lokaciite na koi treba da se gradat stanovite, a koi najmnogu se odnesuvaat na zemji{teto vo ^air vo Skopje, na mestoto na koe se nao|aat op{tinskite baraki. Dopolnitelni te{kotii se javuvaat i so primena na noviot Zakon za grade`no zemji{te i na Zakonot za denacionalizacija. Site ovie problemi, spored Kitanovski, se re{avaat vo od, {to zna~i deka vo ovaa godina ne bi trebalo da ima zastoi vo izgradbata.

Rudnikot "Al{ar" na Ko`uf Planina vo podra~jeto na Tikve{ijata, e mo{ne bogat so rudni nao|ali{ta na antimon, olovo, hrom, potoa so kristali na taliumovata ruda na mineralot lorandit, odnosno so prisustvo na radionukleidi na polonium, na aktinium, na olovo-205, bizmut i drugi. So sovremeni nau~ni metodi na{i doma{ni i svetski eksperti utvrdija deka edinstveno vo svetot samo vo rudnikot "Al{ar", vo Republika Makedonija, vo mineralot lorandit se nao|aat takanare~eni ~esti~ki neutrino so ~ija pomo{ mo`at da se utvrdat reakciite {to nastanuvaat vo jadroto na sonceto, kako i so egzaktni metodi da se proceni negovata starost.

Spored d-r Bla`e Boev, profesor na Rudarsko-geolo{ki fakultet vo [tip, pokraj golemoto koli~estvo arsenski, taliumski i sekundarni minerali {to obiluvaat so ubav spektar boi, "Al{ar" krie i izvesno koli~estvo zlato.