SVEDO[TVA

Istorijata ne e samo minato

ME\UNARODNO PREZENTIRAWE NA MAKEDONSKATA ISTORIJA

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Italijanskiot istori~ar Tomezoli poka`uva interes za vrskite me|u Makedoncite i Venetite!
  • Kako reagiraat istori~arite od svetot na prezentiraweto na dokazi za na{ite vrski so anti~kite Makedonci?

^estopati dosega mi se ima slu~uvano da slu{am od oddelni na{i subjekti kako bi- lo "neseriozno" da se pi{uva za vrskite pome|u dene{nite i drevnite Makedonci ili kako "svetot }e ni se smeel" ako sme pi{uvale deka postoela etnokulturna sli~nost pome|u drevnite Makedonci i Slovenite (Venetite). Nasproti vakviot mazohizam na ovie subjekti (sekako pottiknat ne od `elbata da se dojde do vistinata, tuku poradi strav za sudbinata na nivnite sopstveni dosega{ni pi{uvawa, spored koi drevnite Makedonci bezmalku bile "Grci", a nie dene{nite Makedonci sme zatkarpatsko mo~uri{no pleme i nemame nikakva vrska so niv - teza koja ima tolku mnogu "dupki" {to prosto e neverojatno kako nekoj mo`e s# u{te da veruva vo nea), od den na den vo korpusot na moite soznanija, s# pove}e se natrupuvaa fakti i silni indicii vo potkrepa na teorijata za (makar i delumnata, no sepak zna~itelna) etnokulturna vrska pome|u Slovenite (Venetite) i drevnite Makedonci.

Sepak, pra{aweto ostanuva{e: kako i navistina }e reagira svetskata javnost na ovie argumenti i indicii? Toa mo`e{e da se proveri samo preku nivno prezentirawe pred poznati svetski avtoriteti. Pritoa, znaev deka poradi silnoto decenisko (pa i vekovno) vlijanie na gr~kata propaganda i istoriografija, mnozina nau~nici bilo poradi li~ni pri~ini, bilo poradi nedostig na drugi informacii, gi prifa}aa gr~kite "vistini" za potekloto na drevnite Makedonci. Sepak, znaev i deka vo svetot (posebno vo SAD) postojat objektivni istori~ari koi pi{uvaat deka drevnite Makedonci ne bile Grci. Ovie istori~ari vo SAD duri se i pobrojni i poavtoritetni od onie koi pi{uvaat deka Makedoncite bile "Grci". Sekako ovde pred site e d-r Eugen Borza koj (spored svojata zastapenost vo razni enciklopedii, dokumentarni emisii za drevna Makedonija i sli~no) se smeta mo`ebi za najgolemiot `iv avtoritet i poznava~ na drevna Makedonija. Ovde bi ja spomnal i d-r Sindja Sidnor Slovikovski i drugi istori~ari. No, i ovie istori~ari isto taka smetaat deka nie dene{nite Makedonci sme "Sloveni" so poteklo od zad Karpatite. Smetav deka bi bilo interesno da se sogleda reakcijata na ovie istori~ari, imaj}i go predvid faktot deka tie, iako se odli~ni poznava~i na istorijata i kulturata na drevna Makedonija, odvaj dali znaat po ne{to od sovremeniot makedonski jazik i kultura, kako bi mo`ele da napravat komparacii, pa duri toga{ da ka`at dali nie imame etnokulturni vrski so drevnite Makedonci ili ne.

Prvata vakva mo`nost se pojavi so pokanata da u~estvuvam na me|unarodniot simpozium za Venetite, {to se odr`a na 16 i 17 septemvri vo Qubqana (Slovenija). Vo prodol`enie }e objasnam kako po~na seto toa, zatoa {to ova voedno se i podatoci za Internet prezentacijata na makedonskata istorija pred svetot - ne{to {to ni e pove}e od nasu{no potrebno.

ISTORI^AROT TOMEZOLI

No, da po~nam po red. Na 25 maj 2001 godina vo mojot kompjuter nenadejno dobiv pismo od italijanskiot istori~ar (koj `ivee vo Germanija) Xankarlo Tomezoli so slednava sodr`ina:

Po~ituvan gospodine Donski,

Se izvinuvam {to Ve voznemiruvam so ova pismo. Va{ata adresa mi ja isprati gospodin Vasilevski, koj Ve prepora~a kako li~nost, koja mo`e da mi dade informacii za drevniot narod Veneti i koja ima objaveno napisi za niv. Jas sum istori~ar i mene me interesira drevniot narod Veneti. Znam deka potekloto i razvitokot na Venetite koi, spored dosega{nite nau~ni soznanija, se predci na Slovenite, no i na sovremenite Veneti vo Italija, se od golemo zna~ewe za sfa}aweto na evolutivnite nastani vo Evropa. No jas nikoga{ dosega nemam pro~itano deka Venetite bile makedonsko pleme, a nemam sretnato ni podatoci za arheolo{ki naodi za Venetite ili Enetite od drevnata oblast Paflagonija (denes vo Turcija), koi se spomnati od Homer.

Poradi toa bi Vi bil blagodaren dokolku bidete qubezni i mi ispratite informacii od Va{ite soznanija vo vrska so arheolo{kite naodi ili voop{to vo vrska so stepenot na istra`uvawe vo Makedonija vo vrska so Venetite. Odnapred blagodaren, Xankarlo Tomezoli.

I Herodot go spomenuva narodot Eneti

Po ova sleduva{e moeto op{irno pismo koe go prilo`uvam vo celost:

Po~ituvan gospodine Tomezoli,

Blagodaram na Va{eto pismo. Mene }e mi bide zadovolstvo da diskutiram so Vas vo vrska so ova mnogu interesno pra{awe. Mojot interes vo vrska so istorijata ne se odnesuva konkretno na Venetite, tuku pove}e na drevnomakedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija, kako i na udelot na Makedoncite vo svetskata kultura. Nie pripadnicite na pomalite nacii, koi uspeaja da gi obnovat svoite dr`avi od ne taka odamna, za `al, s# u{te se nao|ame vo sostojba da ja "doka`uvame" pred svetot sopstvenata avtenti~na istorija. Jas ve}e sobrav golem broj dokazi deka dene{nite Makedonci imaat nasledeno mnogu od drevnite Makedonci. No, toa e druga prikazna.

[to se odnesuva do Venetite, jas ne sum napi{al deka tie po poteklo bile makedonsko pleme. Sepak, postojat nekoi interesni i mo`ebi malku poznati fakti i pra{awa na koi mislam deka dosega ne se dadeni ubedlivi odgovori. Dobro e poznato deka kolku eden etnikum e postar, tolku pote{ko se otkriva vistinata za nego (poteklo, kultura i sli~no.). Toa e sli~no kako vo slagalkata. Kolku postar e eden etnikum, tolku pomalku par~iwa imame od slagalkata na negovata slika, t.e. tolku podaleku sme od mo`nosta da sostavime makar i najmal del od negovata slika. Od ona {to jas go znam, ist e slu~ajot i so Venetite. Pa, da po~neme so faktite {to gi znam. ]e Vi gi poka`am onie par~iwa od nivnata "slagalka", {to dosega gi imam "sobrano".

Postoi svedo{tvo, spored koe, potekloto na Venetite e od narodot vo Troja. Isto taka, poznato e i deka Herodot go spomenuva narodot Eneti. Mnozina istori~ari (imam svedo{tva od ruski istori~ari) smetaat deka Enetite i Venetite se ist narod. Venetite isto taka se spomnati i od biografot na Aleksandar Makedonski, po ime Kvintij Kurtij Ruf, koj `iveel vo 1 vek po Hrista. Pi{uvaj}i za nastanite {to se slu~ile vo 4 vek pred Hrista, t.e. vo vremeto na Aleksandar, Ruf gi spomenuva Venetite kako maloaziski narod, koj `iveel vo Paflagonija. Toj pi{uva deka Venetite vojuvale vo sklop na vojskata na Aleksandar Makedonski. Podocna (okolu 1 vek po Hrista) Plinie Postariot gi spomenuva Venetite kako `iteli vo blizina na rekata Visla. Rimskiot istori~ar Tacit (2 vek) isto taka gi spomenuva Venetite, pri {to pi{uva deka tie vojuvale na sli~en na~in kako Germancite.

Zna~i, od seto ova mo`eme da zaklu~ime deka Venetite bile star narod i deka tie se pro{irile od Mala Azija, pa s# do centralna Evropa. No, od kade znaeme deka Venetite bile ist narod so Slovenite? Odgovor na ova pra{awe dava istori~arot Jordanes (6 vek), koj pi{uva deka Venetite, Slovenite i Antite vo minatoto imale zaedni~ko poteklo.

Od ovie par~iwa na slagalkata, jasno se gleda deka nekoi pra{awa s# u{te ostanuvaat bez odgovor. Na primer, dali Venetite spomnati od gorenavedenite istori~ari bile ist narod ili pak postoele dva razli~ni naroda so istoto ime (ovaa pretpostavka e spomnata vo svetski poznatata CD enciklopedija Mikrosoft Enkarta)? Ponatamu, dokolku znaeme deka Slovenite se potomci na Venetite, no istoto toa se i severnite Italijanci, dali toa zna~i deka jas i Vie sme imale zaedni~ka kultura i zaedni~ko poteklo (barem vo slovenskata komponenta vo dene{nata makedonska nacija)? I dali toa zna~i deka severnite Italijanci se ist narod so Rusite, Srbite, Hrvatite i drugite potomci na Venetite? Za `al, nemam nikakvi poznavawa za drevnata kultura na severnite Italijanci, za da go ka`am moeto mislewe vo vrska so ovie pra{awa. Nema somnenie deka dene{nite severni Italijanci se potomci na Venetite, no isto taka nema somnenie ni za etnokulturnite vrski pome|u Venetite i Slovenite. Da se potsetime deka jazikot na Lu`i~kite Srbi (slovenski narod {to `ivee vo Germanija), na germanski se narekuva "Vindi{" (Venetski).

Afrodita zna~i "Dete na morskata pena"

[to se odnesuva do Balkanot, t.e. konkretno do Makedonija, u{te od drevnite vremiwa ovde postojat kulturni elementi vo koi, nekoi prepoznavaat slovenska (venetska) kultura. Vo Makedonija postoi reka, koja se vika Venetska reka. Isto taka, nekoi zborovi od jazikot na drevnite Makedonci izgledaat mnogu sli~no (pa duri i istovetno) so soodvetnite "slovenski" zborovi. Sli~na e sostojbata i so originalniot tekst na Homer. Ova ne e moe istra`uvawe, no sakam da potenciram deka nekoi istori~ari vo originalniot jazik na Homer imaat otkrieno pove}e od osumdeset zborovi, koi se isti ili mnogu sli~ni so soodvetnite dene{ni makedonski zborovi, no koi se razli~ni od soodvetnite gr~ki zborovi. Na Balkanot postojat i toponimi u{te od drevninata koi o~igledno izgledaat kako "slovenski". (Terminot "slovenski' go pi{uvam vo navodnici, zatoa {to ovoj termin ne postoel vo drevninata).

Mnogu e interesno i pi{uvaweto na Herodot, koj veli deka oblekite na Paflagoncite (vsu{nost na Venetite) bile re~isi isti so oblekite na Frigijcite. Znaeme deka oblekite (nosiite) vo tie vremiwa pretstavuvale va`en beleg za kulturata na eden narod. No, koi bile Frigijcite? Tie bile balkansko (glavno makedonsko) pleme, poznato pod imeto Brigijci i tie bile najglavniot etnokulturen element na drevnite Makedonci. Del od Brigijcite se preselil vo Mala Azija, kade ostanale poznati pod imeto Frigijci. Ova zna~i deka Herodot, vsu{nost napi{al deka Paflagoncite, t.e. Venetite, t.e. Slovenite nosele isti obleki (imale ista kultura?) kako Frigijcite, t.e. Brigijcite, t.e. drevnite Makedonci na Aleksandar i Filip.

VENETITE VO MAKEDONIJA

]e Vi spomnam u{te edna interesna hipoteza. Ruskiot istori~ar Grinevi~, potekloto na Slovenite (Venetite) go povrzzuva so stariot balkanski narod Pelazgi. Herodot gi spomenuva Pelazgite kako narod {to `ivee vo Makedonija. Toj pi{uva deka tie zboruvale na jazik {to bil nerazbirliv za Grcite. Herodot isto taka pi{uva deka Grcite gi prezele imiwata na svoite bogovi od jazikot na Pelazgite. Spored teorijata na Grinevi~, ova zna~i deka dobro poznatite "gr~ki bogovi" treba da imaat pelazgiski (slovenski) imiwa. Dali e ova samo prazna pretpostavka ili mo`ebi vo seto ova mo`at da se pronajdat interesni elementi? Pretpostavuvam deka Vie ne razbirate nitu eden od slovenskite jazici, no ako pra{ate kogo i da bilo {to znae vakvi jazici, }e sfatite deka teorijata na Grievi~ ne mo`e da bide samo gola pretpostavka. Na primer, kolku {to znam, ne postoi etimolo{ko tolkuvawe vo gr~kiot jazik za imeto na bogiwata Atina. No, ako go pra{ate kogo i da bilo {to gi razbira slovenskite jazici, }e Vi ka`e deka na staroslovenskiot jazik,"Atina" zna~i "onaa {to mu pripa|a na svojot tatko" (na staroslovenski "ata" zna~i tatko, dodeka "Atina" e pridavka izvedena od imenkata "ata", koja tokmu zna~i "onaa {to mu pripa|a na svojot tatko"). Dobro e poznato deka Atina bila rodena tokmu od glavata na svojot tatko Zevs. Sli~na analogija mo`e da se napravi i so imeto na "gr~kiot" bog Posejdon. Ne sum siguren deka postoi etimolo{ko objasnuvawe za ova ime vo gr~kiot jazik, no vo slovenskite jazici ova ime mo`e da bide povrzano so imenkite "posed" i "dno" (vo nekoi jazici "dan"), so zna~ewe "onoj {to go poseduva dnoto". Za Posejdon se znae deka bil bog na moriwata, t.e. bog na morskoto dno. Sli~no mo`e da bide i so imeto Apolon. Ovde se zabele`uva slovenskata imenka "pol(a)", koja mo`ebi etimolo{ki go povrzuva negovoto ime so legendata spored koja Apolon e edna polovina so svojata sestra. Sli~en e i slu~ajot so Afrodita. Ovde se zabele`uva imenkata "afra" (morska pena), no i imenkata "dite" ("dete"), {to bi zna~elo "Dete na morskata pena" (se znae deka spored legendata, taa e rodena tokmu od morskata pena). Znaeme i deka drevnata bogiwa na Zemjata se vikala Zemela, a toa e mo{ne sli~no so dene{nata makedonska imenka "zemja" (vo dijalekti~ka forma "zemla"). I taka natamu... Se razbira deka postojat imiwa na bogovi za koi e te{ko (pa duri i nevozmo`no) da bidat povrzani so "slovenska" etimologija, no ne smeeme da zaboravime deka vo pra{awe e mnogu dolg vremenski period. Postojat i drugi pogolemi ili pomali indicii za prisustvoto na Venetite (Slovenite) vo Makedonija u{te od vremeto na drevninata, no jas ovde navistina sum ograni~en vo prostorot za da Vi gi iznesam. Ve}e rekov i deka mnogu pra{awa vo vrska so ova ostanuvaat neodgovoreni.

Jas sum protivnik na teorijata, spored koja, potekloto na Slovenite e od zad planinite Karpati, kako {to mnozina istori~ari ovde smetaat ili, podobro ka`ano, prepi{uvaat edni od drugi. Ponekoga{ se pra{uvam kako mo`at seriozni lu|e da pi{uvaat takvi neprovereni raboti? Dokolku prifatime deka najstarata tatkovina na Slovenite e oblasta od zad Karpatite, toga{ zo{to vo taa oblast nema nikakvi Sloveni vo periodot na docnata antika? Drevniot istori~ar Arijan (1 vek po Hrista) detalno gi opi{uva site narodi, koi `iveele okolu rekata Dunav i toj ne spomenuva nikakvi Sloveni vo taa oblast. Nitu toj, nitu koj i da bilo od docnata antika. Isto taka, ako ja pro~itate poedine~nata istorija na site dene{ni "slovenski" zemji }e vidite deka sekade pi{uva deka tamu Slovenite se naselile, a ne deka tamu bile sozdadeni kako narod. No, sepak duri i vo stranski enciklopedii pi{uva deka Slovenite poteknuvale od zad Karpatite, {to e vo sprotivnost so faktot deka nikoj ne gi spomenuva niv vo taa oblast duri ni vo docnata antika. Pozdrav, A. Donski.

(Prodol`uva)