"SLAVA NA BOGA VO VISINITE, A NA ZEMJATA MIR I ME\U LU\ETO DOBRA VOLJA"

Pred 2002 godini, na 25.12. / 7.01., nulta godina, vo no}ta pome|u sabota i nedela, vo Vitleem, vo pe{tera, ispolneta so silna svetlina, ovoploten od Svetiot Duh i od Presveta Deva Marija, se rodi Spasitelot na svetot, Gospod Isus Hristos. Sinot Bo`ji, "roden od ve~nosta od Otec bez majka, se rodi vo vremeto od majka bez tatko".

Ro`destvo Hristovo - Bo`ik

Kakva nedosti`na Tajna na Presveta Troica vo ve~nosta i na qubovta Bo`ja vo vremeto. Od neizmerna qubov, Bo`jiot Sin sleze od neboto, od visokiot prestol, od ve~nata krasota i svetlost, na zemjata, vo mrakot na zloto, vo groznite maki, vo vremeto, vo pe{terata ov~arska, samo da gi o~isti lu|eto od grevovite, da gi spasi i da gi povrati vo nebesniot svet. Se rodi vo pe{tera za da poka`e deka "celiot svet e edna mra~na pe{tera" koja samo On mo`e da ja osvetli.

Vitleem zna~i dom na lebot i se rodi vo nego za da poka`e deka On e edinstven leb na `ivotot i "koj jade od ovoj leb }e `ivee ve~no". Hristos se rodi so ~ove~ko telo i ~ove~ka du{a. Hristos stana Bogo~ovek i ja objavi Tajnata za Boga i ~ovekot. Pre~ista Deva go za~na bez grev, go rodi svojot prvoroden Sin bez bol i po ra|aweto ostana Ve~na Deva. Go povi vo leneni peleni. "Mu se pokloni kako na Bog i go polo`i vo jasli". I pravedniot Josif "Mu se pokloni na bo`estveniot plod na devstvenata utroba". Pastirite gi osvetli slavata Gospodova.: " ... deneska vi se rodi vo gradot Davidov Spasitel, Koj e Hristos Gospod" – im rekol an|elot. An|elskiot hor zapeal: "Slava na Boga vo visinite, a na zemjata mir i me|u lu|eto dobra volja". Pastirite vo Vitleem gi najdoa Marija, Josifa i Mladenecot koj le`i vo jasli. "Mu se poklonija kako na Mesija i Spasitel".

Trite mudreci od Istok, (od trite golemi ~ove~ki rasi), gi vodela Vitleemskata yvezda, i zaprela nad mestoto kade {to se rodil Mladenecot. Tie pred majka Mu Marija, "Mu se poklonija kako na Car nad carevite", i Mu prinesoa darovi: zlato, livan i smirna. Izvesteni od an|el Gospodov, Josif so Mladenecot i majka Mu, begaat vo Egipet, za{to Irod bara da go pogubi Mladenecot. Toj ispla{en od novorodeniot car Hristos i razgneven {to mudrecite go izigrale, izdava naredba za ubistvo na Vitleemskite deca. Ubieni se 14.000 ma~enici deca (se slavat na 11.01.). Nivnite mo{ti, se postaveni vo Vitleem, vo crkvata "Ro`destvo Hristovo".

Josif so Mladenecot i majka Mu od Egipet se vra}aat vo Nazaret. Mladenecot bil obrezan koga navr{il osum dena i "Mu kladoa ime Isus". Na eden del od teloto potekla nevina detska krv i pred ereticite doka`a deka negovoto telo ne e prividno, tuku e ~ove~ko i vistinsko.

Sveti Prvoma~enik Stefan

Na denot Ro`destvo Hristovo, po polno}, pri praznuvaweto vo Crkvata po naredba na car Maksimijan se izgoreni vo plamen 20.000 ma~enici vo Nikomidija. Se proslavuvaat na 10.01. Na vtoriot den Bo`ik, Svetata Crkva & oddava slava i blagodarnost na Presveta Bogorodica, "kako Majka Bogoroditelka na Hristos Bog i na{ Spasitel". Ova praznuvawe se vika "Sobor na Presveta Bogorodica", zatoa {to toj den se sobiraat hristijanite da & oddadat po~it i za{to soborno i sve~eno se slu`i vo nejzina ~est. Tretiot den Bo`ik, se slavi Sv. prvoma~enik Stefan arhi|akon. Ovoj ~udotvorec, mudar, silen po vera, ispolnet so Duh Sveti, bil la`no nakleveten od zlobnite Evrei deka hulel na Boga i Mojsej. Hrabro gi izobli~il Evreite za ubistvoto na Hristos i gi narekol predavnici i krvnici. Go videl neboto otvoreno i Slavata Bo`ja. Tie go kamenuvale nadvor od gradot. "Gospodi Isuse, primi go duhot moj! Gospodi, ne primaj im go ova za grev! ", izvikal i po~inal. Bogorodica i Sv. J. Bogoslov go gledale negovoto ma~eni{tvo.