Pri posetata na manastirskiot kompleks vo Le{ok pred zaminuvaweto vo svojata zemja, ambasadorot na Avstrija vo Makedonija, Harold Ko~i istakna: Problemot vo Makedonija e vo etni~kata kompozicija, bidej}i ima dve razli~ni etni~ki grupi koi se podeleni po s# {to mo`e da gi deli. Ne gledam nikakva namera kaj vtorata po golemina etni~ka grupa da saka da `ivee so drugite.

Ko~i vo Le{ok dojde po pokana na blokot makedonski partii i zdru`enija od Tetovo. Toj gi razgleda urnatinite na manastirot "Sv. Atanasij" i konakot, po {to so `itelite na seloto razgovara{e za problemite so koi se sre}avaat sekojdnevno.

(Intervju so avstriskiot ambasador, g. Harold Ko~i na str. 14-15)

Stru~waci od Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata velat deka na aukcijata na sliki od prvata generacija makedonski likovni umetnici {to be{e organizirana od "Blagovestie" na Bo`ikniot bal, sepak postoi neregularnost. Neregularnosta e {to nitu edno od desette dela prethodno ne bilo nitu registrirano, nitu pak ponudeno za otkup na Zavodot za za{tita na spomenicite, kako {to predviduva Zakonot za za{tita na spomenicite.

Spored ekspertite od Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata, za devette sliki od Martinovski, Li~enoski, Kondovski, Belogaski, Pandilov, Koxoman, Vladimirski i za ikonata na "Sv. Nedela" od 19 vek, osnovano mo`e da se pretpostavi deka se del od nacionalnoto bogatstvo. Spored toa, trebalo da bidat registrirani vo centralniot registar {to se nao|a vo ovaa institucija.

Ministerstvoto za kultura Zakonot go smeta za nedore~en i tvrdi: Delata ne se zavedeni vo nitu eden register kako spomenici na kulturata. Spored toa, pravo na prednost za otkup na delata od dr`avata ne postoi. Zakonot so nitu eden svoj ~len ne go zabranuva prometot so umetni~ki dela, duri i so spomenici na kulturata, ako dr`avata se otka`ala od svojata prednost.

Koga po praznicite do{le na rabota, vrabotenite vo Univerzitetskata biblioteka "Sv. Kliment Ohridski" vo Skopje, ~ii kancelarii se na najgorniot kat, zateknale poplava. Na golem broj vredni knigi im se zakanuvala opasnost od uni{tuvawe. No, vrabotenite velat deka uspeale s# da spasat.

Direktorot na Bibliotekata veli deka vo 1995 godina za popravka na pokrivot bile potro{eni osum milioni denari.

Pred Nova godina, Upravniot odbor donel odluka site vraboteni da dobijat po 3.000 denari. No, direktorot re{il poinaku. Pa, taka toj podelil samo polovina od sredstvata i im podaril po edna kniga od svojata doma{na biblioteka. Spored vrabotenite, knigite {to gi delel Gilevski kako novogodi{en podarok se alibi za drugite 1.500 denari. Nekoi od knigite bile podarok za Gilevski na koi{to mo`ela da se pro~ita i posveta kako na primer "Na mojot drag prijatel Paskalin".

No, Paskal Gilevski tvrdi deka so tie knigi toj samo sakal na sekoj vraboten da mu go ~estita praznikot, odnosno deka ne se nikakva zamena za pari {to trebalo da gi dobijat. Na celata ovaa sostojba kako kapak do{lo i vrabotuvaweto na sinot na akademik Gane Todorovski i u{te edno drugo lice, vo uslovi koga vo kulturnite institucii ima golema restrikcija na vrabotuvaweto novi kadri.

Minatogodi{niot vooru`en konflikt vo zemjava go podeli op{testvoto, a pi{uvaweto na novata istorija se sudri so etni~kata podelenost na site generacii vo Makedonija. Ministerstvoto za obrazovanie neodamna go zatvori Konkursot za novi u~ebnici po istorija, no pra{aweto za ~itaweto i tolkuvawe na novite nastani ostana otvoreno.

Vo krugovi na istori~arite vo zemjava, no i vo Evropa, zasileno se vodat diskusii za pra{aweto kade treba da zastane tolkuvaweto i analizata na nastanite vo minatiot vek. Istori~arite vo zemjava ocenuvaat oti na Makedonija vo momentov & se slu~uva politika i oti vrz politikata ne se gradi istorija.

Nekolku izdava~ki ku}i na makedonskite Albanci nekolku godini se obiduvaat poradi razlikite vo tolkuvaweto na nastanite, vo paralelkite na albanski jazik da vovedat u~ebnici po istorija, koi se koristat vo Albanija i na Kosovo.