NEODLO@EN UDAR VRZ TEMNITE SILI

Koj ni go servira seto toa? Zakanite doa|aat od t.n. ONA i ANA, a predupreduvawata od dobro poznatata CIA na amerikanskata ma{inerija. Istite onie akteri koi i dosega bea vo centarot na dramaturgiite na ovie prostori. I posle }e se re~e deka s# e slu~ajno, novinarite gi predizvikuvale tenziite, a se zanemaruva tezata deka politi~arite so svoite aktivnosti i izjavi ja v`e{tuvale situacijata. Sosema malku razmisluvame za faktorite koi se nad na{ata fantazija i vizija.

Makedonija i natamu }e tone vo bezdnata dokolku na nejzino ~elo stojat figuri koi nemaat nitu edna dopirna to~ka so sovesta, umot i razumot, dokolku prodol`at da gi ignoriraat ~uvstvata na povredenite i duhovno osakatenite. Otsustvoto na gri`a za narodnoto i gra|anskoto, a pridavaweto ekstremna va`nost na li~noto i materijalnoto u{te tolku ja zasen~uva i onaka zatemnetata demokratija i pluralizam na politi~kata arena. Narodot ne samo {to ne saka rasko{, tuku i ne saka da gleda rasko{, najmalku ne vo negoviot dvor. Vkupno 99 procenti od naselenieto vo zemjava se zgrozi od luksuznite toaleti na dov~era{nite opin~ari promovirani na famozniot bal za "hendikepiranite". Dodeka desetmina fantaziraat sceni od sapunskata opera "Dinastija", glumej}i gi Xoan Kolins i Linda Evans, nivnite "podanici" gi trpat valkanicite koi se prisutni na sekoj ~ekor kade {to "damite" i "gospodata" stapnale.

Op{testvoto u{te edna{ go podelija na klasi. Najlesno e denes da vladee{ so siroma{ni koi }e ti pobaraat samo korka leb i ~a{a voda, so niv najlesno }e izleze{ na kraj, nema mnogu da ti dodevaat kako onie od sredniot sloj, koj pak go nema. Ne e slu~ajno {to dr`avata e doterana na rabot na socijalnata propast. Toa e glavnata strategija na dosega{nite makedonski vlasti. ]e ti odzemat i ona {to ne se odzema za po izvesno vreme da ti vratat del od nego, no pod uslov povtorno da glasa{ za nego na izbori. Tie }e se prepravaat vo va{i spasiteli, a liceto im e krvni~ko i osvetni~ko.

Zemete ja za primer sostojbata vo Prilep i vo okolinata. Re~isi dva meseca lu|eto nemaat nitu kapka voda. Pa ottuka se postavuva i pra{aweto kako e mo`no ete taka naedna{ da seknat izvori{tata na zdrava voda za piewe. Za edna vakva alarmantna situacija se predupreduva mnogu poodamna koga }e se zabele`i opa|awe na nivoto na rezervite so voda. Ova vo momentov se slu~i taka odnenade`. Preku no} seknaa cevkite vo doma}instvata na prilep~ani i kru{ev~ani. Zo{to? [to tolku lo{o storija `itelite na ovie dve op{tini, pa taka se kaznuvaat. Mo`ebi Prilep dade malku `rtvi za mirot vo Makedonija? Zarem desetmina vojnici predadeni i zapaleni od nelu|eto bea malku za krvo`ednite strukturi? Glavnoto pra{awe vo celata ovaa dramaturgija {to nitu yver ne bi ja izre`iral e: za kogo prilep~ani da glasaat za da dobijat voda? Zamislete ne povisok standard, ne vrabotuvawe, tuku voda. Da glasate za uzurpatorot za da dobiete voda. Srednovekovni metodi za uni{tuvawe na robovite i podanicite. Nevidena eksploatacija {to postoela samo kaj feudalnite strukturi i kaj nivnite dene{ni prodol`eni race.

Bitkata me|u rivalite na politi~kata scena poslednive deset godini prodol`i i bukvalno vrz ustata na gra|aninot. Da mu go otse~at jazikot za da ne zboruva mnogu, da mu gi izvadat zabite za da ne jade mnogu zatoa {to i nema {to da jade, da nema {to da pie zatoa {to po~naa i vodata da stanuva uslov za nivnite matemati~ki kombinacii. A me|usebno, kako i po obi~aj, }e se natprevaruvaat koj kogo }e nadzbori, koj kogo }e zafrkne pred mediumite, koj }e ispadne hendikepiran vo umot, koj }e prigrabi u{te ne{to od ona {to ostanalo. Za toa postojat dobro potvrdeni dokazi, fakti i argumenti od koi nema begawe. Dodeka `itelite na Prilep raznesuvaat buriwa so ne~ista voda od individualnite bunari na minus 20 stepeni, dodeka 2.000 vraboteni od "Jugohrom" stanuvaat nevraboteni i direktno odat na ulica, preostanatite namesto pluralizam sproveduvaat grabalizam. Na Lambeta edno stan~e vo Taftalixe, na ^a{ule edno avion~e od 25 iljadi marki za eden let do Atina i toa ne koe bilo, tuku ona so koe leta{e Milo{evi} i taka vo nedogled. Preostanatite neka stenkaat pod ~izmata na moderniot fa{izam. Do koga?

Ima li kraj na siroma{niot luksuz koj go terame site zaedni~ki. Celata siroma{tija i luksuz se odviva pred na{ite o~i, na sekoj ~ekor kade i da zamineme. Vo eden }o{ pita~, do nego "dama" so krzno od antilopa i kaubojski {e{ir so mre`a. Toj ja moli za pet denari sednat na kartonska kutija od "Blagoj \orev". Gospo|ata mu veli "zaraboti pa imaj". Demek taa zarabotila. Da ja natera{ nema da znae da si go napi{e svoeto ime i prezime od visokiot stepen na inteligencija, no zatoa pak skapocenata bunda kupena od ukradenite pari na nejziniot soprug ja pravat nekakva "dama" vo na{evo podnebje.

Zo{to dozvolivme pluralizam i vakva demokratija? Zo{to dozvolivme opin~arite da nosat modeli na "Versa~e"? Zo{to kako dostoinstven narod ne go spre~ivme seto toa? Bevme nesposobni? Ili slepo im veruvavme na aramiite deka }e bidat ~esni, doma}ini i odgovorni. Da pogledneme okolu nas, vo `ivotot na na{ite balkanski sosedi }e zabele`ime kako poleka i sigurno po~nuvaat da im cutat jorgovanite i zumbulite, proizvod na nivnoto zalagawe za posvetla idnina. Dodeka tie rabotea, ovie na{ive si gi ispokr{ija rebrata lupaj}i se v gradi i falej}i se deka najmnogu od site rabotele. Deneska namesto da cutat jorgovani, kaj nas rastat trwe. Trwe {to gi posadija Branko i negovite drugari, Qub~o i negovite demokrati, Cile i negovite gra|ani, Xaferi i negovite nenasitni teritorijalisti. Sega treba da gi vpregnat kombajnite i da go o`neat trweto {to iznikna i se ra{iri nasekade. Sakaat narodot povtorno trwe da jade. Logi~no e i za o~ekuvawe e deka }e go nateraat, no sega e momentot da se vidi koj e toj od narodnite masi {to }e prifati da go stori toa. Makedonskiot del od pekolot s# u{te ne e dooden. Treba da se dooduva, no pote{ko od porano.

Vo minatoto Makedonecot gazel niz nego pod kam{ikot na tiraninot, ovojpat }e gazi pod kam{ikot na odrodnikot svoj. Makedonija i narodot makedonski niz istorijata imale mnogu grobari koi so lopatata i kazmata v raka postojano ~ekale mr{a za da ja vgnezdat vo kallivata zemja. Grobi{tata i den denes stojat. ^udo e, navistina golemo ~udo e, {to i ovie milion i dveste iljadi Makedonci pod tolku torturi i progoni niz vekovite uspeale da opstojat. Nikoga{ dosega ne se pojavile vo uloga na grobari ne sakaj}i da go povredat nitu onoj koj go vodi kon propasta.

No, vremiwata te~at. Povtorno sme na krstosnicata na postoeweto ili is~eznuvaweto. Vreme e ve}e edna{ ovoj narod da zakopa ne{to, da go zapreta v zemja, vo zaboravot, seto ona {to kako crn oblak se nadvilo nad nego. Vistinata i pravdata kone~no mora da izlezat na videlina. Na kakov na~in, treba da odredat samite Makedonci. Zaradi niv i ovaa dr`ava se vika Makedonija. Ako e taka, re{itelniot udar {to poskoro treba da se zadade vrz temnite sili koi go popre~uvaat fizi~koto i duhovnoto opstojuvawe na makedonskiot narod na ovie prostori.