Gospoda od ONA, Ve narekov gospoda, a za mene ste najgolemite gnasi {to dosega zgazile vo Makedonija. Ve narekov gospoda, upotrebuvaj}i ja ve~nata laga, koja vie ja upotrebuvate uporno za da vi poveruva Evropa i svetov. Nie Makedoncite, ~esnite i umnite vo Evropa i vo svetot, znaeme deka sekoe otvorawe na va{ata gnasna usta postojano od vol~joto nenasitno krvolo~no grlo, izleguvaat samo lagi i fa{isti~ki zakani. Ne ste sami vo ovaa gnasotija. Pod va{a komanda, ili obratno se nao|aat i partiskite {iptarski partii so dadeno pravo, a usvoeno pove}epati pogolemo, da ka`uvaat i da drdorat {to }e im padne na pamet i sekoga{ crnoto da go ka`uvaat za belo, koga e kaj niv, a beloto crno, koga e kaj drugite.

@ivotinskite yverovi, koi zboruvaat, sekoga{ se takvi i ve}e se doka`ani ovde vo Makedonija. Ubivaat, palat, ni{tat i bezbroj gnasotii izveduvaat za da mu ka`at na Solana, Robertson, Leotar, Perdju i drugi nivni podanici i privrzanici od za nas Makedoncite s# u{te nepoznati pri~ini. ^esto ni izgledaat kako da se postroeni vo redovite na va{ata zlostorni~ka ONA. Va{ata ispoganeta usta la`e, ama la`at i va{ite evropski ortaci i gi ubeduvaat so javni portparolski izjavi od oficijalni mesta deka pukaweto od va{eto avtomatsko i moderno oru`je na prviot den od oktomvri, dlaboko navlezeni vo nekakov dogovor za primirje i prekin na pukaweto, kurnazite ka`uvaat deka toa rafalno pukawe bilo od lovxisko oru`je. Mislat, isto kako vas, deka sme nie deca, pa }e n# la`at. Nie znaeme koi se "lovxiite" i vo kogo pukaat. Znaeme deka pukaat vo nas mirnite i nevooru`eni dobrodeteli, a ne pukaat vo nikoj slu~aj po maznite evropski lisici, pod zaedni~koto lisi~jo ime, itro seksualno izopa~eno. Vo del od makedonskite planini ima samo krvolo~en dive~ od {iptarsko poteklo i platena glutnica od stranstvo, plus evropski fini mazni lisici.

Vie gnasi, balisti~ki teroristi, ve znaeme nie Makedoncite koi ste, kakvi ste i {to ste. Vie znaete samo za podmolen napad, a ne znaete za fala. Ova {to go znaeme nie Makedoncite, a sega go razbraa i drugite {to `iveat vo Makedonija, ne go znaeja novite {to dojdoa kaj nas vo Makedonija da n# odvedat vo Evropa, da ne bideme Balkan - valkan i da ne ni se javuvat ordi {to ni{tat i nevideno i ne~ueno vo istorijata ubivaat. Ne znaat za vas [iptarite, a se pravat na udreni deka bo`em znaat s#. Nie Makedoncite potajno si velime deka gostite {to doa|aat da ne gi znaeme koi se, ama ne znaeme kolku mnogu pari imaat i od kade im se. Na kraj }e vi ka`am deka kako bel den mi e jasno oti nema fajde kolku i da vi ka`uvam, kolku i da ve u~am i da ve podu~uvam. Vie i vo sega{niov 21 vek }e si ostanete barem 200 do 300 godini ponazad. Da razberete deka so laga ne se biduva aga, ama i so oru`je fa{isti~ki i teroristi~ki nastrveno, nikoj pobeda na izvojuval.

Povod za moeto obra}awe e sramniot nastan {to na {esti januari godinava se odigra pred na{i o~i. Imeno, vo ramkite na A1 vestite od 19 ~asot be{e prika`an ske~ od kvazi-humoristi~nata grupa "K-15", koj mo`e da se svede na "Sakam na sosedot da mu umre kozata, ili, u{te poarno, toj da umre, a jas da mu gi xapnam kozata i `enata", po {to spikerot od A1 (ne mu go pomnam bezzna~ajnoto ime) komentira{e: "Ete, toa sme nie", (demek, Makedoncite). Upotrebata na zamenkata "nie" e soodvetno na intelektualnoto i obrazovnoto ramni{te na preumniot spiker i izvesno e deka vo negoviot `ivot nedostasuva edna dobro vospitna i obrazuvana tetka koja na bratanecot bi mu objasnila deka, spored bon-tonot, takvi procenki, treba isklu~ivo da se iska`uvaat vo prvo lice ednina ("jas"), a nikako vo mno`ina ("nie"). Seedno, celiot splet na okolnosti uka`uva na toa deka treba u{te edna{ da se definiraat poimite "etnos", "narod" i "izrod" za da znaeme za {to zboruvame.

Makedonskiot etnos e istoriska pojava nastanata vo odredeno vreme i okolnosti. Negovoto postoewe ne e sporno, bidej}i ne podlegnuva na eti~ki vrednuvawa. Taa istoriska pojava e samosvojstvena kako postoeweto na rastitelnite i `ivotinskite vidovi vo prirodata. Ne e sporno deka postoi grupa lu|e koi sebe si se narekuvaat Makedonci, ~ija tatkovina e zemjata Makedonija i ~ij maj~in jazik e makedonskiot kni`even jazik.

Antropolo{kite svojstva na makedonskiot etnos se (sli~no na drugite etnosi) prakti~no rezultat na prirodniot odbir, {to e istovremeno tesna, no i mnogu stabilna antropolo{ka osnova. Prviot zapis za antropolo{kite (no, za ~udo i psiholo{kite) svojstva na ovoj etnos se dadeni vo "Istorijata na makedonskiot narod" od Katarxiev so sorabotnicite, izvorno zapi{ani od vizantiskite istori~ari: "Slovenite se lu|e visoki i silni, prete`no, so svetla boja na ko`ata i kosata so isten~eno ~uvstvo za pravda i nepravda". Isklu~itelno e interesno {to vo istata re~enica, vedna{ po osnovnite antropolo{ki svojstva (visina, sila, svetla ko`a i kosa) se dadeni i najvpe~atlivite psiholo{ki svojstva - ~uvstvoto za pravda i nepravda.

Kulturnoto nasledstvo na makedonskiot etnos e voshituva~ko: eden od najizrazitelnite jazici, cel eti~ki sistem vo narodnite predanija, muzika so najgolem opseg na emocionalni kodovi, likovna umetnost zagledana vo ve~nosta. I pokraj silnite negatorski i omalova`uva~ki politiki, nesporno e deka makedonskiot etnos vo sebe sodr`el posebno progresivna i konstruktivna grupa (koja ja narekuvame makedonski narod) {to vo svojot prostor i svoeto vreme bila nositel na seop{tiot ~ove~ki napredok.

No, za `al, kako i vo ramkite na sekoj drug etnos, otsekoga{ tleela i edna sprotivstavena op{testvena grupa so krajno destruktivni i retrogradni opredelbi, koja morame da ja ozna~ime kako makedonski izrod. Sudirot me|u narodot i izrodot e klu~noto istorisko pra{awe i najbitna bitka za opstanokot na samiot entos koj mo`e i da is~ezne dokolku potrae vladeeweto na izrodot. Osnovni razliki me|u narodot i izrodot se sistemot na vrednostite i interesite. Interesite na pripadnicite na narodot me|usebno ne se gazat, nivnoto odnesuvawe e takvo {to bi mo`elo da stane op{to (vo kantovska smisla) za op{ta blagosostojba. Toa za izrodot ne va`i: Nivnite interesi bezobyirno gi gazat interesite na drugite lu|e, destruktivni se i predizvikuvaat regres vo op{testvoto, koga nivnoto odnesuvawe bi stanalo op{to bi zavladeal neviden kole` me|u lu|eto. Sega{nata kriza vo makedonskoto op{testvo e posledica na vladeeweto na izrodot, poto~no na politi~kata neizgradenost na narodot.

Zada~a na makedonskite intelektualci e jasno da gi razgrani~at narodot i izrodot, da gi osoznaat i izrazat interesite na narodot i da gi dovedat na vlast. Izvesno e deka ~ar{iskite seirxii nema da ni pomognat vo toj proces (te{ko nam ako ni e nacionalnata svest izrazena preku "K-15" i onoj spikerot), no ako ne pomagaat, barem neka ne odmagaat.

Blagorodnite nastavnici od tie u~ili{ta ocenija deka nivnite pitomci, na koi treba da im dadat najdobro obrazovanie, treba da u~at Etika. Pobaraa - i taka zapo~na taa nastava. Drugite mladi vo Republika Makedonija i natamu }e prodol`at da se u~at na moral na ulica i od prekrasnite vidlivi primeri na eti~ko odnesuvawe vo na{iot `ivot. Site seriozni lu|e i UNESKO plediraat da se sozdavaat avtonomni i moralni li~nosti. Kaj nas taa najva`na obrazovna zada~a }e bide ostavena na nade`ta deka tie samite od sebe }e stanat takvi.

Za odgovornite lu|e nema dilemi dali mladite treba da u~at Etika, dali treba da stanat eti~ki li~nosti, koi }e se po~ituvaat sebesi, koi }e znaat da se kontroliraat, koi nema da pravat lo{otiloci i ugursuzlaci, koi }e gi po~ituvaat drugite i }e postapuvaat pravilno i dobro. Toa e programata na dene{noto vospituvawe i obrazovanie vo serioznite i napredni zemji. Vo drugite ne e taka, no tie i taka `iveat na marginite na svetot i samo stradaat i propa|aat.

Po petti pat ispra}am pismo do makedonskata javnost, roditeli, pedago{ki vlasti, nastavnici so apel da se osvestime i da im dademe na mladite od najso~niot duhoven plod na dene{nicata. Tie treba eti~ki da se osvestuvaat, da gi spoznavaat mehanizmite na vrednuvaweto i da gi otkrivaat i prifa}aat najdobrite vrednosti, da u~at deka sledeweto na eti~kite normi e srcevina na `iveeweto, najsilna brana protiv negativnostite i prva opora na vistinskiot `ivoten uspeh. Nie treba da gi poddr`ime vo prifa}aweto na pozitivniot pristap kon `ivotot. Vpro~em, site nie morame da se svrtime kon osuduvawe i otfrlawe na destruktivnite i negativni streme`i. Taa nasoka na `ivotot e neproduktivna i kusove~na. Taa ra|a samo lo{i lu|e, zli nameri, omraza i sudiri vo zaednicata. Zar ne ni e dosta od takvi gluposti vo na{eto op{testvo? Ili mislime deka toa e zlo samo za drugite, a kaj nas mo`e da viree?

Eti~koto obrazovanie e pat i {ansa na{ite mladi da se osoznaat vo najdobrite tradicii na ~ove{tvoto, da se vidat sebesi so ogledaloto na ~ove{tinata, da se izgradat vo zreli i sovesni li~nosti, koi dobro }e postapuvaat, so blagost }e se odnesuvat me|usebno, navistina }e go gradat op{testvoto i na isto ramni{te }e se vklu~uvaat vo svetskata zaednica na narodite. Seto drugo e samo zlostorstvo koe{to im go pravime na mladite, a niv ne gi ni konsultirame {to mislat i {to sakaat tie. Pra{ajte gi samo decata {to u~ele eksperimentalno Etika i sega{nite u~enici po Etika od Muzi~kite u~ili{ta dali ~ini toj predmet, dali e moderen, dali im e potreben i dali se zadovolni!

Vo nade` deka }e nadvladeat dobrite `elbi za mladite i za site nas, so izrazi na po~it,

Sledej}i gi sostojbite vo fudbalot, odamna razmisluvav dali da se javam, ~ekaj}i da se oglasat selektorite i trenerite. No, do ovoj moment ne do~ekav.

Po ova {to se slu~uva poslednive godini vo na{iov fudbal, se pra{uvam: Kade odi fudbalot vo Makedonija? Edna mala sporedba. Kade be{e Slovenija vo fudbalot. Kade bevme nie. Kade sme sega. Kade kotira fudbalot vo Slovenija. Kade na{iot. Koi se pri~inite za lo{iot rejting na fudbalot vo Republika Makedonija? Dali nemame uslovi. Nemame talenti ili nemame kvalitetni treneri. Ili, se vklopuvame vo sostojbata vo koja ni se nao|a dr`avata, i ~ekame da dojde FIFA da ni gi re{i problemite, odnosno da ni donese fudbalski stru~waci od tipot na Perdju-Leotar, kako "fudbalski olesnuva~i". Gorko ni e takvoto iskustvo. ^as poskoro selektorite i trenerite da gi izlo`at pri~inite za sostojbata vo makedonskiot fudbal. Da organiziraat javni tribini kade }e mo`at da se slu{nat idei i razmisluvawa, a ne kako {to go pravat do sega, po kancelarii na FSM i kafeani. Da bidat nositeli na promenite {to treba da se slu`at vo postavenosta na FSM, a ne da gi karaat sportskite novinari.

Fakt e deka na ova podnebje otsekoga{ se ra|ale fudbalski talenti. Raspolagame so trenerski stru~en kadar i imame dobri uslovi za razvojot na fudbalot.

Selektorot i trenerskata organizacija {to poskoro treba da se izborat za svojot status i da se nametnat kako glavni dvigateli na razvojot na fudbalot vo Makedonija. So svojot avtoritet da dominiraat vo fudbalskite klubovi i vo dr`avnite selekcii, a ne nekoi priu~eni fudbalski mo}nici koi ne gi znaat ni pravilata na fudbalskata igra. Nesposobnite kadri vo site sferi vo `ivotot se slu`at so ne~esni igri so cel da si gi prikrijat slabostite. Takvi gi ima vo FSM.

Trenerite na klubovite treba da davaat celosna poddr{ka na selektorite i da stojat zad nivnite programi, a ne da ~ekaat neuspesi na selektorite za da se namestat tie na selektorskoto mesto, zaboravaj}i deka istoto i nim }e im se slu~uva. Do koga }e boleduvame od makedonskiot sindrom na nihilizam i samouni{tuvawe? Jas po priroda sum nepopravliv optimist i vo najte{kite momenti na mojot fudbalski i profesionalen raboten vek bev optimist i s# u{te sum optimist, bidej}i dobro znam deka natprevar se dobiva i vo 90 minuta.

Zatoa gospoda selektori i treneri, ne o~ajuvajte. Potrebno e da gi zasukate rakavite i vo ramkite na FSM sami da si go izborite vistinskoto mesto, za koe imate sili. Ako nemate idei, eve, za po~etok, }e vi predlo`am, a na vas ostavam stru~no da gi razrabotite i implementirate vo va{ite pravilnici i statuti i se razbira vo Statutot na FSM: Za uspehot na na{ite dr`avni selekcii treba da raboti edna cela plejada na fudbalski treneri. Imeno, sekoj trener na fudbalskiot klub treba da gi podgotvi igra~ite za potrebite na klubot, a i za potrebite na nacionalniot tim, i vo zavisnost od toa so kolku fudbaleri participira vo koja bilo dr`avna selekcija, da bide i pari~no nagraden. Takviot na~in na stimulirawe u{te pove}e }e go motivira sekoj trener; Pomo{nicite na selektorot da se menuvaat vo zavisnost od ciklusot na natprevari na dr`avnite selekcii, a toa da bide rezultat na nivnata rabota i uspeh; Site treneri koi rabotat so mladinski ekipi vo zavisnost od toa kolku fudbaleri }e isfrlat za prvata ekipa, vo takov soodnos da bidat nagraduvani i stimulirani od fudbalskite klubovi; Protiv fudbaler koj nastapuva za koja bilo nacionalna selekcija, ne mo`e da se poveduva disciplinska postapka i do zavr{uvawe na postapkata da ne igra za nacionalniot tim. So koj zakon toa e taka regulirano, ili mo`ebi fudbalerite gi smetate za dr`avni slu`benici? Toa ne e vo red. Gubime vo kvalitet, gubi nacionalniot tim (primer: Hristov, Micevski, Sedlovski). Fudbalerot mo`e da bide kaznuvan od strana na selektorot so pari~na kazna, a ne so neigrawe za dr`avnata reprezentacija (osven vo isklu~itelni slu~ai); Trenerskata organizacija so svoi pretstavnici da participira vo Upravniot odbor na FSM.