SUDBINATA NA BUGAR[TINATA VO MAKEDONIJA

Kako {to gledate na naslovnata stranica, informacijata koja ni pristigna koga go zatvoravme minatiot broj na spisanieto se poka`a to~na. Spomen-plo~ata na Mara Buneva, podignata da slu`i kako spomenik na bugar{tinata vo Makedonija, zavr{i kako {to treba da zavr{at takvi obele`ja - na par~iwa vo Vardar. Iako se zboruva deka policijata na Qube Bo{kovski neoficijalno nudela 50.000 marki za informacija, koj ja skr{il plo~ata na negovata milenica, ostanuva deka kr{eweto e patriotski ~in (podemokratski e da se uni{ti plo~ata otkolku onie {to ja postavija. Ili ne?) koj pretstavuva deka i pokraj poddr{kata od najvisokite organi na vlasta, bugar{tinata e mrtva rabota vo Makedonija bez kakva bilo perspektiva, ili {to bi rekle od Makedonec, Bugarin ne biva. Osven, se razbira, onie koi se takvi (mnogu malku) i onie na vlasta (u{te pomalku, no vladeat, pa zatoa imaat pogolemo vlijanie).

No, ajde da vidime koi se faktorite i organite na bugar{tinata vo Makedonija. ]e po~neme so mediumite. Na prvo mesto mora da ja stavime Makedonskata radiotelevizija (MRTV) ~ij glaven direktor od doa|aweto na DPMNE na vlast se obiduva da proturi {to mo`e pove}e bugar{tina vo programite na ovaa nacionalna institucija. Samo da potsetime na najnoviot skandal so ukinuvaweto na Tretata programa na radioto, zaradi konfliktite predizvikani od bugaromanskiot urednik (za koj denovive se zboruva deka }e bil postaven kako ata{e za kultura vo makedonskata Ambasada vo Sofija). Kako najbu~en glasnik na bugar{tinata mora da se smeta spisanieto "Bugarsko", pardon "Makedonsko delo". Obilno finansirano od dr`avata (kako i od nekolkute sponzori koi redovno objavuvaat reklami) sekoj broj na ova glasilo izobiluva so "dokazi" za na{eto "bugarsko" poteklo. Po nego doa|a dnevnikot so s# pomal tira` "Ve~er" koj dosega samo srame`livo ponekoga{ }e se poka`e vo vistinskoto svetlo. ]e vidime do koga. Se ~ini deka ovoj dnevnik ja prezede ulogata na "Nova Makedonija" koja ve}e skoro samouni{tena vo posledno vreme prestana da objavuva tekstovi vo stilot "Zo{to da se pla{ime od ministri so bugarsko samo~uvstvo", kako {to redovno se objavuvaa minatata godina. Morame da go spomneme i spisanieto "Glas" na DPMNE, koe vo minatoto izobiluva{e so bugaromanski tekstovi, no vo posledno vreme izgleda deka se vozdr`uva so ogled na razni{aniot politi~ki rejting na ovaa partija. Drug glaven faktor na bugar{tinata vo Makedonija se organite na vlasta vo racete na DPMNE i nivnite simpatizeri. Se razbira deka skoro nikoj od niv ne izlegol javno da ja proklamira svojata vistinska, skriena, nacionalna pripadnost so nade` deka narodot e naiven i nema da razbere {to se slu~uva. Drugata pri~ina e deka rizikot na politi~ka smrt so takvi izjavi e skoro zagarantirana, pa zatoa se ~eka na pogoden moment (~itaj: propast i podelba na Makedonija). Dodeka ovie dva faktori gore-dolu se prikrieni, tretiot faktor se javno deklariranite Bugari obedineti okolu organizacijata "Radko" koja, iako ilegalna, dejstvuva bez nikakvi problemi i so skriena simpatija na vladeja~ite. Od site spomenati, najopasni mora da se smetaat prvite dva, no sigurno najmnogu vtoriot. Zo{to? Ne zatoa deka mo`e Makedonecot da go napravat Bugarin, tuku zatoa {to vo dogovor so Albancite mo`at Republika Makedonija da ja vturnat vo propast i podelba. Deka ovoj faktor ne se predava i ja prodol`uva svojata (iako skriena) ofanziva, svedo~i i postavuvaweto na doka`an bugaroman kako {ef na policijata vo Bitola. Najdobriot sojuznik na bugar{tinata vo Makedonija mora da se smeta naivnosta, zbunetosta, al~nosta i neinformiranosta vo makedonskiot narod i negovata inteligencija. I pokraj s#, perspektivata na bugar{tinata vo Makedonija ostanuva temna i jalova. Zo{to? Eve zo{to.

D-r Todor ^epreganov, noviot direktor na INI, veli: Edna kniga, od bibliotekite vo Velika Britanija, koja{to vo prethodnite godini be{e nedostapna, se vika "Makedonija". Podgotvena e za potrebite na britanskata komisija, koja{to u~estvuvala na Pariskata mirovna konferencija. So cel da se zapoznae so makedonskoto pra{awe, britanskoto Ministerstvo formiralo Komisija od eksperti koja{to trebalo iscrpno da go ispita makedonskoto pra{awe. Vo odnos na pra{aweto deka Makedoncite imale bugarski koreni, vo knigata bukvalno stoi: "Makedoncite do 1870 godina bea posebna nacija. Po vleguvaweto na propagandite vo Makedonija, gr~kata, bugarskata i srpskata, Makedoncite po~naa da ja gubat svojata nacionalnost". Kon ova bi gi dodal i zborovite na Bernard Giri, britanski konzul vo Makedonija od 1909 do 1912 godina, koj veli: "Makedonija e naselena od avtohton narod od slovensko poteklo koe be{e bugaririzano, srbizirano ili grcizirano od razni vidovi na propagandi - religozna i politi~ka. Selata, spored moeto li~no iskustvo, preku no} za 10 funti bea preobra}ani od Bugari vo Srbi ili Grci vo Bugari, so {to vistinskite Makedonci ja zagubija nivnata posebna nacionalnost i za {to tie sega se nesvesni".

Taka vo osnova mo`e da se podeli makedonskata politi~ka elita so isklu~ok na retkite. Prv me|u tie retki mo`e da se smeta Qub~o Georgievski, najsposoben politi~ar bez konkurencija vo Makedonija, mo`ebi edinstven so vizija i sposobnost da go postigne ona {to go naumil. Zo{to? Zatoa {to negovata vizija da ja uni{ti Makedonija e blisku do ostvaruvaweto, pred o~ite na celata dr`ava i narod koi kako da ne mo`at da sogledaat {to se krie zad negovata demagogija, hipokrizija i manipulantstvo. Posleden e primerot so ostavkata na Dosta Dimovska. Kako {to se zboruva ve}e dosta vreme mislam deka ostavkata pretstavuva samo politi~ki teatar so cel da se prika`e deka DPMNE se osloboduva od bugar{tinata za nastap na pretstojnite izbori. Drugo objasnuvawe e deka staorcite go napu{taat brodot koj tone. Vo politikata rabotite nikoga{ ne se kako {to se prika`uvaat. Ako go nau~ime toa, }e napreduvame. Ako ne, }e bideme me|u onie vo naslovot.