Diplomatska nota do Tirana?

Sobraniskata komisija za nadvore{na politika po tri~asovnata diskusija zaklu~i deka treba da se upati diplomatska nota do Tirana, poradi me{awe vo vnatre{nite raboti na na{ata zemja.

Pogolem del od ~lenovite na ovaa Komisija mislat deka se sporni dvete deklaracii koi se usvoeni minatata godina za bezbednosnata sostojba vo zemjava.

Vo Deklaracijata usvoena od albanskoto Sobranie, se veli deka "spogodbata potpi{ana vo Skopje od strana na pretsedatelot na Makedonija i Ko{tunica za linijata na granicata me|u dvete zemji e neprifatliva", a referencata "BJRM" se upotrebuva sekade vo tekstovite.

Vlasta go tr~ka posledniot krug od maratonot

Spored analizata na Man~o Mitevski, urednik vo vesnikot "Utrinski vesnik", premierot Qub~o Georgievski ne si stoi na dadeniot zbor i na svojot potpis.

Toj go potpi{a Ohridskiot dogovor, a sega se izigruva nedoveten i pravi s# da ne se sprovede toa za {to i toj dal vetuvawe koe ima u{te pogolema te`ina, bidej}i stanuva zbor za prviot ~ovek na vlasta vo dr`avata. No, toa nema da mu bide prv pat. ]e treba mnogu prostor da se spomnat site prekr{eni zborovi, izborni i sekakvi drugi vetuvawa na Georgievski, koi, kako malite deca, se odnesuva so manirot "pu, pu, ne va`i"! Bez ogled na toa {to ka`uva i kako razmisluva, vlasta na Qub~o Georgievski go tr~ka posledniot krug od maratonot. Makedonija, pak gi dogleduva poslednite sliki od zavr{niot ~in na tragedijata "Za promeni", spored scenarioto i re`ija na Qub~o Georgievski i Arben Xaferi, vo prviot ~in so obilna pomo{ na Vasil Tupurkovski. Vo ovaa tragi~na pretstava za gra|anite na Makedonija se slu~i s# obratno od ona {to vetija na izborite i na startot na vladeweto, se veli vo analizata.

Be{e zaguben suverenitetot na del od dr`avnata teritorija, po~na otvoren proces na raznebituvawe na makedonskiot nacionalen identitet, maksimalno se ruinira dostoinstvoto na gra|anite, po~na proces na partizacija po horizontala i vertikala vo site pori na administracijata i stopanstvoto koja dovede do uni{tuvawe na ugledot na dr`avnite institucii koi ne gi po~ituva ni Premierot, odbranbenite se partizirani - MVR i nekoi agencii, ARM e marginalizirana, Parlamentot raboti pod diktat na Vladata. Makedonija s# pove}e stanuva policiska dr`ava po terkot na latinoamerikanskite banana-dr`avi, a s# pove}e se zagovara voeno scenario so voveduvawe voena sostojba, dodava Mitevski vo komentarot.

]elii na Laden vo Albanija

Na 22 januari, albanskiot premier Ilir Meta priznal deka vo Albanija imalo }elii na teroristi~kata grupa Al Kaeda na Osama bin Laden, koi dejstvuvale maskirani kako humanitarni organizacii i verski sekti.

Vo akcijata protiv me|unarodniot terorizam, vlastite otkrile deka }eliite se finansirale preku nedozvolena trgovija i perewe pari. Premierot Meta izjavi deka nadle`nite slu`bi prezele "potrebni merki" protiv 16 lica, a blokirani se smetkite na "Arapsko-islamska banka" i "Maleziska banka" i na drugi somnitelni stranski firmi.

Meta najavil deka Vladata }e ja prodol`i borbata so me|unarodniot terorizam vo soglasnost so specijalnata programa usvoena od albanskiot Parlament po teroristi~kite napadi vrz SAD na 11 septemvri.

Xaferi mu dal besa na Georgievski

Ponudata da se otka`e od Georgievski i da im se pridru`i na partiite vo Sobranieto vo formiraweto tehni~ka vlada i odr`uvawe predvremeni izbori naprolet, so {to }e se otstrani opasnosta od vra}awe na vojnata, Xaferi ja odbil so odgovorot: Mu vetiv na Georgievski deka nikoga{ nema da go ostavam sam.

Pred dva meseca, navodno, Xaferi i Georgievski imale sredba, na koja u{te edna{ se rakuvale vrz ve}e postojniot plan za podelba na zemjata. Spored izvori na vesnikot "Vest", linijata {to vo idnina }e gi dvoi Albancite i Makedoncite }e bide vo blizina na skopskite sela Laskarce i Bojane, na nekolku kilometri od Skopje. Planot predviduva zapadniot del na Makedonija da im pripadne na Albancite, a Skopje, Kumanovo i ostanatiot del od zemjata na Makedoncite. Potoa bi sledela razmena na naselenie. Vakvata podelba na Makedonija, Xaferi me|u sopstvenite sopartijci se obidel da ja prika`e kako golem uspeh za Albancite, so ogled na toa deka toj uspeal da prigrabi dvojno pogolema teritorija za Albancite od ona {to vo po~etokot na vojnata go nude{e planot na Makedonskata akademija. Na pra{aweto {to }e stane so 100 iljadi Albanci od Skopje, Xaferi ladnokrvno ogovoril: Blisku e Tetovo.