|
KOMENTAR Makedonski pluralizam "NERVOZNITE SLOVENI" MO@AT DA STANAT LUDI Pi{uva: Mi{ko TALESKI
V o demokratskite sistemi na upravuvawe se izbegnuvaat modelite na etni~ko konsolidirawe i homogenizirawe na stavovite na politi~kite partii, osobeno vo uslovi na raste~ki tenzii i nasilstva. Dvata bloka koi dejstvuvaat vo dr`avata, makedonskiot i albanskiot, poka`aa kako toa ne uspeva, odnosno za drugite e mo`no. Xaferi na po~etokot na krizata nekolkupati povtoruva{e kolku e {teten potegot negovata partija da se zaorta~i so onaa na Imeri i zaedni~ki da dejstvuvaat protiv makedonskiot blok. No, i pokraj povtoruvawata, Xaferi sprotivno voljata svoja gi homogenizira viduvawata so PDP, a podocna duri i so t.n. ONA kako strate{ki partneri za veli~ewe na albanskata kauza. Preporakite na Xaferi gi poslu{aa samo Georgievski i Crvenkovski koi na nitu eden na~in ne najdoa kompromis za nitu edno pra{awe. Takvoto nesoglasuvawe be{e iskoristeno na najdobar mo`en na~in i od me|unarodnata zaednica i od albanskiot politi~ko-teroristi~ki tabor.
Denovive procesite na konsolidirawe na redovite kaj albanskiot blok prodol`ija na mo{ne povisoka osnova sozdavaj}i go t.n. Koordinativen sovet {to vo idnina }e pretstavuva osnova za gradewe strategija za napredok na albanskite pridobivki steknati preku Ohridskiot dogovor. Vo toj sovet vleguva s# {to e albansko na ovie prostori i spored dobro upatenite pretstavuva ogromen ~ekor napred vo razgraduvaweto na i onaka lo{ite odnosi me|u makedonskiot del od politi~kite subjekti vo zemjava. Neoficijalno celta na novata grupacija na Albancite e pobrza implementacija na dogovorot vo praktikata. Za preostanatite celi javno i ne se zboruva mnogu. NOVA OFANZIVA Zamaenosta na celata dr`avna struktura prodol`uva i po novogodi{nite praznici. Veruvavme deka malku }e se odmorat od glupostite i naivnite ~ekori koi gi pravea i so novi sili ne{to }e osve`at od ona {to svenalo, no zaludno. S# e isto, duri i polo{o. Kako od den na den zimata pominuva i se bli`i proletta, taka i navestuvawata za novi scenarija za vojni i sudiri se poza~esteni. Toa jasno govori deka majstorite na voenata kujna podgotvuvaat novi iznenaduvawa za celiot Balkan, barem onamu kade {to poslednive dve-tri godini ima{e regionalni sudiri. Ne pomognaa nitu kompromisnite re{enija za eliminirawe na radikalnite grupi, nitu proma{enite idei na me|unarodnata zaednica koja rabote{e na za{tita na svoite sojuznici - teroristi. Svetskite diplomatski i dobro izvesteni razuznuva~ki slu`bi denovive povtorno gi distribuiraat informaciite za planovite na teroristi~kite mre`i tokmu ovde na Balkanot so krajna cel - posleden obid za sozdavawe nekoja golema dr`ava. Sponzorstvata stanuvale od den na den s# pogolemi duri i od onie lica i institucii koi po mediumite upatuvaat ostri kritiki do teroristi~kite formacii. Slu`bite izvestuvaat deka novite formacii vo Makedonija se skoncentrirani vo i okolu kumanovskoto selo ^erkezi koi se silno povrzani so istomislenicite vo Ju`na Srbija i del od Kosovo. Formaciite zazemaat strate{ki pogodni pozicii na makedonsko-srpskata granica so namera da se povrzat so vooru`enite grupi vo okolinata na seloto Miratovac na jugoslovenska teritorija. Procenuva~ite smetaat deka so povrzuvaweto na grupite }e se osvoi strate{ki va`nata pozicija koja mo`e da go zasili i vlijanieto vrz Kosovo. Ovaa akcija ja sproveduva ne ANA, tuku Osloboditelnata vojska na isto~no Kosovo na ~ie ~elo stoi Muhamed Xemaili i Ilir Vardari, visok funkcioner na Komitetot za osloboduvawe i za{tita na albanskite teritorii vo Srbija, Makedonija, Crna Gora i Grcija. Planirano e novite teroristi~ki dejstva da zapo~nat vo kumanovskoto selo Lipkovo. Razuznuva~kite krugovi vo zemjava soop{tuvaat deka arsenalite so oru`je se dobro skladirani vo Kumanovsko, nekade okolu napu{teniot rudnik Lojane. Povremenite provokacii vo Tetovsko se samo zagrevawe pred `estokiot napad koj bi se slu~il vo narednite nekolku nedeli vrz makedonskite bezbednosni sili vo Kumanovsko i vrz srpskite policajci vo Ju`na Srbija. Vtoriot del od operacijata ja vklu~uva oblasta okolu skopskoto selo Radu{a od kade bi se obezbedila proodnost na komunikaciite kon skopskata kotlina. Deka vo ovoj region se podgotvuva ne{to novo, govorat i informaciite deka glavniot {tab na ekstremistite e prefrlen od Prizren vo Uro{evac, a Daut Haradinaj odgovornosta za uspe{nosta na operaciite vo Kumanovsko-pre{evskata dolina mu ja prenel na Sami Uksioni, poznat kako komandant Sokoli. I po potpi{uvaweto na Ohridskiot miroven dogovor albanskite paravoeni edinici s# pove}e se {irat vo oblastite koi tie gi vklu~uvaat vo t.n. Ilirida. Za izlez od ovaa situacija Makedonija s# pove}e & se umilkuva{e na me|unarodnata zaednica, no otkoga vide deka nema air od toa, re{i da gi zajakne sopstvenite borbeni redovi i da ne veruva nikomu vo zborovi. ARM i makedonskata policija novonajavenata ofanziva ja pre~ekuvaat podgotveni kako nikoga{ dosega so cel da im gi zadadat porazitelnite udari na paravojskite koi se tuka ili vleguvaat od Kosovo. Evropa ja uvide opasnosta koja doa|a od radikalnite albanski grupi, no s# u{te ne prezema radikalni merki za spre~uvawe na novite formi na terorizam. HOTEL "BONDSTIL" Policiskata organizacija na EU, Evropol, predupredi deka vo Makedonija i na Kosovo masovno se falsifikuva evroto i poradi toa mo`e da po~nat masovni apsewa. So falsifikuvanite banknoti treba da se kupat novi koli~ini oru`je za borba protiv "slovenskite narodi". Od druga strana, so stavaweto na ONA i ANA na spisokot na teroristi~ki organizacii, Amerikancite si gi izmija racete. Smetaat deka toj ~ekor e dovolen i }e re{i s#. Tipi~na kusogledost koja dosega nekolkupati be{e pogre{na. Amerikancite namesto da gi vpregnat svoite edinici za rasteruvawe na ka~a~kite bandi na Balkanot, tie gledaat {to pove}e da se prisoberat vo svojot kosovski hotel nare~en Bondstil. Od tamu i ne mrdaat zatoa {to se potencijalna meta za borcite na OVK povrzani so Al Kaida. Deklarativnata poddr{ka na amerikanskata Vlada za Makedonija vo so~uvuvaweto na teritorijalniot integritet i suverenitet ne zna~i deka zaprela amerikanskata finansiska pomo{ za teroristite. Albanskoto lobi vo SAD e dosta silno, a makedonskoto re~isi i ne postoi. Tamu se formirani dve silni lobi-grupi koi sobiraat sredstva za kupuvawe novi tipovi oru`ja. Stanuva zbor za "Albansko-amerikanskata civilna liga" i "Nacionalniot albansko-amerikanski sovet" na ~ie ~elo e Xozef Diogardi i negovata sopruga [irli Klejs. Na nivniot veb-sajt ovie denovi povtorno e objavena mapata na "Golema Albanija" so delovite od Srbija, Makedonija, Crna Gora i Grcija. Aktivistite na Diogardi za samo edna ve~er na zabava vo Wujork sobrale 500.000 dolari nameneti za "borcite za ~ovekovi prava". Ottuka, albanskoto lobi vo Amerika ima direktni vrski so najvisokite dr`avni instanci na Amerika i Kongresot, pa iluzorno e da se o~ekuva deka naskoro }e zapre amerikanskata pomo{ za militantnite grupi na Balkanot. Taka Amerikancite ja teraat svojata politika. Divite teroristi stanaa borci za ~ovekovi prava, a Makedoncite "nervozni Sloveni". Denovive voop{to ne se reagira na provokaciite vo Tetovsko, a za vozvrat so prst se poka`uva na makedonskata policija. Ova e non-sens. Najavenata proletna ofanziva na bandite Makedonija mora da ja do~eka podgotvena ne samo voeno, tuku i diplomatski. Na ova pole makedonskata Vlada i ne bele`i nekoi uspesi. Ako ofanzivata sepak se slu~i i ako Amerikancite i natamu gi zatvoraat o~ite i si go povlekuvaat zadnikot, Makedonija povtorno bi mo`ela da se najde vo seriozna opasnost. Malku e verojatno deka zapadnite zemji }e interveniraat za da ja za{titat Makedonija. Naprotiv, tie & se zakanuvaat poradi kupuvaweto novi tipovi oru`ja koi ne se nameneti za agresija, tuku za odbrana. Rabotite se mo{ne jasni. Odgovorot od makedonska strana ovojpat treba da bide beskompromisen zatoa {to kompromisot odamna e ve}e napraven. Redot e t.n. me|unarodna zaednica da si ja ispolni vetenata obvrska dadena pred svetskata mediumska i diplomatska javnost. Da & dade zeleno svetlo na makedonskata bezbednosna struktura da gi eliminira radikalnite bandi koi samo mu pre~at na so`ivotot i idninata na ovaa zemja. Vo sprotivno "nervoznite Sloveni", kako {to gi narekuvaat Makedoncite, mo`at da stanat ludi. |
|