Bugarija s# u{te ne mo`e da se sozeme od ocenite dadeni vo Izve{tajot na Me|unarodnata krizna grupa, za imeto na Makedonija vo koj se bara taa da se otka`e od pretenziite kon makedonskata nacija i jazik. Se dobiva vpe~atok deka Sofija e posebno pogodena od toa {to zad ovoj dokument stojat poznati svetski politi~ki imiwa.

Porane{niot pretsedatel na Bugarija, @equ @elev, vo novinarski tekst napi{an za najtira`niot bugarski vesnik "Trud" & soop{ti na bugarskata javnost deka svetot ne se soglasuva so poznatata bugarska doktrina koja go negira makedonskiot nacionalen identitet i koja toa go uslovuva so vleguvaweto na Bugarija vo EU i NATO.

"Izbezumen sum od sodr`inata na toj dokument, ako voop{to mo`e da se nare~e dokument eden zbir na politi~ki predrasudi i izopa~uvawe na najnovata istorija na bugarsko-makedonskite odnosi".

@elev smeta deka Kriznata grupa naleva maslo na ognot. "Nas kako Bugari toa n# zasegnuva bolno" istaknuva @elev i potsetuva deka tokmu Sofija prva ja priznala Makedonija, me|u drugoto kako {to veli "i za da se is~isti negativnoto nasledstvo {to ostanalo od kominternovskiot period i erata na titoizmot i da se pridonese taa da ne bide `rtva na Milo{evi} ili na vnatre{ni presmetki pottiknati odnadvor".

Inspekciski tim na vooru`enite sili na Bugarija, vo pridru`ba na tim od Oddelenieto za kontrola na vooru`uvaweto na makedonskoto Ministerstvo za odbrana izvr{i inspekcija na odredena oblast vo isto~niot region od Makedonija.

"Stanuva zbor za obvrska spored koja Makedonija, vo edna kalendarska godina, treba da ovozmo`i do tri misii od vakov vid", istakna portparolot na ARM, Blagoja Markovski.

Pred izvesen period, vo Makedonija prestojuva{e i inspekciski tim od Germanija, koj izvr{i inspekcija na Garnizonot na ARM vo [tip, a kako {to dodade Markovski, izve{tajot se o~ekuva po eden mesec.

Gr~kata policija na 17 januari uapsila eden profesor od Solun, zaradi ilegalno poseduvawe na iljada antikviteti od podra~jeto na Grcija, Bugarija i Makedonija. Kako {to prenesuva Makfaks, policijata vo negoviot dom otkrila sklad so iljada predmeti, me|u koi imalo i 500 zlatni, srebreni i bronzeni pari~ki, mermerni glavi, glineni i bronzeni statueti, nakit, verski knigi, me~evi, kopja i razno drevno oru`je.

Po zatopluvaweto od 10 stepeni Celziusovi, debeliot mraz od 30 do 50 santimetri na Dojranskoto Ezero po~na da se topi.

Se odmrznaa golemi povr{ini od Ezeroto, osobeno vo mesnosta Kaldrma.

Ribarite na "Dojransko Ezero" a.d. od Nov Dojran treba da po~nat so kr{ewe na mrazot za da gi oslobodat zarobenite ~amci i po 40 dena da prodol`at so ribolovot.

Albanskiot premier Ilir Meta od makedonskiot kolega Qub~o Georgievski pobaral da se ispu{tat pogolemi koli~estva voda od Ohridskoto Ezero, za da se zgolemi nivoto na akumulacijata Fierza, bidej}i postoi opasnost da prekine rabotata na taa hidrocentrala.

Ovie denovi albanskite vlasti baraat izlez od te{kata elektroenergetska kriza. Vladata dogovorila trimese~en uvoz na struja od Bugarija, Hrvatska i Grcija.

Op{tinata Gevgelija dobi dva milioni evra za izgradba na pro~istuva~ka stanica za otpadnite vodi, od parite od gr~kiot plan za rekonstrukcija na Balkanot.

Ovaa Op{tina ve}e ima izraboten proekt za pro~istuva~ka stanica za tretirawe na otpadnite vodi na rekata Vardar, so finansiska i tehni~ka pomo{ od gr~kata Agencija za lokalen razvoj i lokalna vlast od Atina.

"Denovive e vo tek procedurata za potpi{uvawe dogovori me|u soodvetnite ministerstva, po {to }e po~ne realizacijata na proektot za izgradba na pro~istuva~ka stanica vo Gevgelija", istakna gradona~alnikot na Op{tina Gevgelija Petko Smilkov.

Kako {to prenesuva MIA, ministrite za zdravstvo na R. Makedonija, \or|i Orov~anec i na Grcija, Alekos Papadopulos, na sredbata vo Atina se dogovorile za prodlabo~uvawe na bilateralnata sorabotka vo nekolku segmenti od oblasta na zdravstvoto.

Dvajcata ministri se dogovrile za intenzivirawe na sorabotkata vo oblasta na epidemiologijata, vo borbata protiv infekciite, zdravstvenata obuka, kako i za za{tita na javnoto zdravje.

Vo intervju za crnogorskiot vesnik "Monitor", direktorot na Grupata za me|unarodno pravo i politika od Va{ington, Xejms Huper tvrdi: "Amerikanskata politika na Balkanot e vo racete na diplomatite vo regionot i na poniskite dr`avni ~inovnici, bidej}i liderite na SAD se preokupirani so borbata protiv terorizmot".

Huper vo intervjuto gi objasnuva razlikite vo pristapot na SAD i na EU kon procesite vo SR Jugoslavija i na Balkanot i ocenuva deka oddeluvaweto na Crna Gora od jugoslovenskata federacija nema da se odrazi vrz situacijata vo Kosovo i vo Makedonija, dodavaj}i deka toa e procenka na povisokoto rakovodstvo vo Va{ington.