Poradi golemite maltretirawa i neprijatnosti na makedonskite granici i na skopskiot Aerodrom, so koi se soo~uvame nie iselenicite, a i strancite koi nekako se na{le vo Makedonija, posebno za novogodi{nite praznici ili letnite odmori, sakame preku ovoj nedelnik da uka`eme na ovoj gor~liv i diskriminatorski odnos koj so godini se primenuva.

Vo Makedonija za ovie 10 godini se promenija mnogu vladi, no vo odnos na grani~niot diskriminatorski problem ni od mrtva to~ka ne e pomrdnato. ]e pra{ame zo{to? Ako Holandija, Germanija, Avstrija, Slovenija, Hrvatska, Srbija, mo`eme da gi pomineme za 20 ~asa bez nikakvi zadr`uvawa na nivnite granici i stigneme do makedonskata granica, mislime deka ve}e sme doma kaj svoite. No, tuka na makedonskata granica pred nas se pojavuva ma~na slika - avtomobili, kamioni vo nedogled. Pra{uvame, zo{to e taka! Nekoj odgovara deka se ~eka i po 12 ~asa za vlez, drug ni odgovara deka sega }e ~ekame tolku vreme za kolku {to sme ja pominale cela Evropa. A tret veli deka na granicata rabotat manekeni i manekenki. Be{e ve}e stemneto i temperaturata stigna do -26 stepeni. Drug ~ovek ni veli deka koga toj letoto so gosti od Germanija patuval vo Makedonija isto tolku vreme ~ekal, a temperaturata bila +45 stepeni, i dodade da odime tamu kaj niv i da gi podmitime za da mo`eme pobrzo da ja pomineme granicata.

I koga po tolku ~ekawe i premrznati }e vlezete vo Makedonija, ve}e ja nemate taa euforija i radost {to ja imalo do pred stignuvaweto na makedonskata granica. Seta radost i qubov kon svojata tatkovina ti ja uni{tuvaat pred samiot vlez vo Makedonija. Koga kone~no }e pristigneme kaj svoite, nie sme ve}e vo du{ata i srceto poni`eni, ogor~eni i luti. Kako mo`e cela Evropa da ja pomineme ekspresno bez zadr`uvawe, posebno im se zablagodaruvame na Slovenija, Hrvatska i Srbija na korektniot odnos i na nezadr`uvaweto na nivnite granici. Vo ovaa godina na Makedonija & po`eluvam da ima dobri rabotnici i rabotni~ki na svoite granici i korekten odnos kon site gra|ani.

Ako leta{ so avion za Dizeldorf, a kuferot leta za Cirih, tamu s# e normalno. Ako ima{ karta rezervirano i preplateno ne zna~i oti i }e ima mesto vo avionot i oti istiot den }e leta{ vo sakaniot pravec. Sakam da zavr{am so primerot na eden germanski par, koi rezervirale karta od pred {est meseci i bile sigurni deka }e letaat za Dizeldorf, no sega ne mo`at da letaat oti vo avionot nema mesto. Me pra{uvaat dali e toa mo`no?! I ne im e jasno kako mo`e taka. Im rekov, tuka e s# mo`no, nemo`noto e mo`no, a mo`noto e nevozmo`no. Dali vinata treba da ja barame kaj odgovornite za granicite ili treba nie iselenicite da organizirame protesti kaj makedonskite ambasadi, za da go imaat ovoj problem predvid. I dali znaat deka na granicata za vlez ~ekaat i iznemo{teni starci, deca, bebiwa, bremeni `eni i bolni lu|e i po 15 ~asa na nepodnoslivi niski ili visoki temperaturi i dali znaat tie lu|e deka i drugite zemji imaat granici, a ako znaat za ~ij keif go pravat toa?

Zaradi organizirawe terorizam vo Republika Makedonija i li~no u~estvo na poedinci ~lenovi na makedonskiot Parlament, so cel da okupiraat makedonska teritorija (od Vardarska Makedonija) i istata da ja otcepat od Makedonija kon Kosovo, odnosno kon Republika Albanija, nasilno da go izmenat ustavnoto ureduvawe i negirawe na makedonskiot narod i makedonskata crkva, koe pod pritisok so oru`je i stranski posrednici od Amerika (SAD) i od Evropa so voena sila NATO napravija crn horor vo Makedonija, izvr{ija zlostorstva, ubistva, masakrirawe, seksualni siluvawa na ma`i i `eni, palewe na ku}i, proteruvawe na makedonskoto pravoslavno naselenie i drugo nealbansko naselenie od svoite ogni{ta, kako i so drugi nedoli~ni i nehumani akti.

1. Jonuz Abdulai, 2. Abdurahman Aliti, 3. Abdula Aliu, 4. Demu{ Bajrami, 5. Fadil Bajrami, 6. Mersel Biqali, 7. Abduladi Vejseli, 8. Zamir Dika, 9. Fatmir Etemi, 10. Imer Imeri, 11. Naser Ziberi, 12. Nazim Kadriu, 13. Biqal Qutviu, 14. Aziz Polo`ani, 15. Ismet Ramadani, 16. Iqas Sabiru, 17. Aslam Selmani, 18. Oloman Sulejmani, 19. Rizvan Sulejmani, 20. Muhamed Tairi, 21. Mevlan Tahiri, 22, Iqaz Halili, 23. Sejfedin Haruni, 24. Arben Xaferi, 25. Kastriot Haxirexa i 26. Hisni [a}iri.

Smrtnata presuda }e ja izvr{i makedonskiot narod so sredstva i na~in na koj }e se odlu~at izvr{itelite na smrtnata kazna vo koe bilo koe i na koe bilo mesto. Izvr{uvaweto na smrtnata kazna }e se realizira vo Republika Makedonija ili nadvor od Makedonija.

Presudata e kone~na - nema mesto za `alba.

Presudata }e se objavi vo mediumite na Republika Makedonija, eden primerok }e se dostavi vo Parlamentot na Republika Makedonija i eden primerok na izvr{itelite na smrtnata kazna na navedenite ~lenovi na makedonskiot Parlament.

Albancite vo Makedonija, a posebno onie vo Kosovo (osven vo Albanija) ne treba da baraat, a i da ne dobivaat nekakvi si nacionalni, etni~ki i kakvi bilo drugi prava. Tie site prava gi imaat vo izobilstvo, gi zloupotrebuvaat i postojano gi koristat za ugnetuvawe na drugite nacionalnosti i narodi {to `iveat na Kosovo i kaj nas vo Makedonija. Toa se zazemawe i vladeewe, okupirawe teritorii, ubivawa, siluvawa, ograbuvawe, progon na del od narodite koi `iveat na svoja vekovna teritorija, palewe i uni{tuvawe na celokupnata poku}nina i na ona {to ostanalo za da ne ostane ni{to i nikoga{ da ne se vratat domorodcite.

Podiveni vol~i{ta, hieni, tvorovi, staorci vo ko`i albanski oble~eni diveat i nemaat ni tro{ka um {to pravat. I protiv svojot Alah i protiv Gospod uni{tuvaat svetili{ta. Si zemale za pravo da zemat tolku sila nebare cel svet }e go sru{at za da dobijat do kraj samo prava za sebe. Site drugi {to ne se kako niv ili od nivna sorta i "kultura" sakaat da gi sotrat. Da ostanat sami vo novosozdadenata nivna svetska divina i prvobitna zaednica. Da, tie se sega vo prvobitnata zaednica i `iveat kako ~ovekojadci niz planinite, a nivnite familii bez nikakvi ~ovekovi i semejni prava `iveat me|u kulturen i emancipiran narod i razni etni~ki grupi na drugi kulturni lu|e.

Divjacite otideni vo planina gi za{trafile svoite familii da bidat poslu{nici, sou~esnici i slugi na glavniot na familijata. Toj komanduva so `enata da nosi srede leto dolg mantil i da bide zabradena so {amija, bidej}i ferexeto {to go nose{e do pred 50 godini zakonski be{e ukinato i pokraj inaeteweto ovoj zakon da ne se usvojuva. @enata, negova ve~na sluginka i poslu{na robinka, neprekinato mora da ra|a deca, a ako ne e tuka glavniot oploduva~, tuka se negovite bliski da pomagaat.

Decata se isto taka pod teror i tormoza na glavniot i postarite. U{te koga }e ispretaat od peleni ve}e znaat {to e U^K i za nego }e krevaat dva prsta, a koga }e prozborat mora da skandiraat za ona za koe nemaat poim {to e toa. Na `enskite }e im se zabrani {koluvawe, a na ma{kite }e im se otvori obuka so oru`je za da ne se oddelat od nego cel `ivot. Kompletno obespraveno semejstvo. Pokoreno i zarobeno da slu{a i da izvr{uva kako {to mu se komanduva. Izrodite na albanskiot narod sekoga{ gi imalo i sega gi ima poznati kako arnauti, aramii, ka~aci, fa{isti, balisti, ubijci, krvnici, uni{tuva~i, du{ogubnici, la`a~i, krada~i, gnasni dileri i trgovci so lu|e, podmituva~i i koj znae u{te kolku grdi i gnasni imiwa ve "krasat" vas izrodi od albanskoto dobronamerno naselenie.

Na kraj od moevo pismo, o~ekuvaj}i negova belovidelina vo "Makedonsko sonce" koe se bori za mojata i seta son~eva nasmevka {to gree vo mojata Makedonija, vo vekovnata zatemelena tatkovina i po celata zemjina topka poseana so nasmeani trudoqubivi i gostoqubivi Makedonci, sakam da im pora~am na izrodite od albanskata etni~ka grupa, krvolo~nici, fa{isti, balisti, teroristi i drugi gnasi, deka nie Makedoncite i koga n# ubivale sme znaele da peeme i koga sme se borele protiv teror i fa{izam ja peevme "Mladinci i mladinki sme mnogu golem broj", "Protiv teror i fa{izam vlegovme vo boj, vo borba vo borba makedonski narode, narodeeee...", "Za sveta narodna sloboda so pesni i radost se umira i gine".

Vo pesna pora~uvame deka ne ja davame zemjava na{a da ja gazat fa{isti. Toa be{e vo 20 vek, a na po~etokot na 21 vek ve}e makedonskata pesna pora~uva deka ne ja dava Makedonija da ja gazat banditski teroristi. Makedonskite pesni ve~no se obvistinuvale i ve~no se peele se peat i }e se pejat navek, za vekutum vek }e bide.

Znajte makedonski du{mani deka e samo taka i nikako poinaku, za navek.

Imeno, vo taa vest e navedeno deka Komisijata na evropskiot komitet za za{tita od ne~ove~ko i degradira~ko odnesuvawe, vo svojot izve{taj istaknala deka pri posetata na sobite za ispra{uvawe vo policiskite stanici vo Gazi Baba, Bitola, Kumanovo i Tetovo prona{la bezbol-palki, metalna pra~ka, hebla i pritvorskite }elii imale slaba ili voop{to nemale dnevna svetlina.

Me|utoa, spored na{ite propisi, vo na{ata dr`ava, ne bi mo`elo da postojat sobi za ispra{uvawe i pritvorski }elii vo policiskite stanici. Zatoa {to spored ~len 12 od Ustavot na RM slobodata na ~ovekot e neprikosnovena. Nikomu ne mo`e da mu bide ograni~ena slobodata, osven so odluka na sudot i vo slu~ai i vo postapka utvrdena so zakon. Od liceto {to e povikano, privedeno ili li{eno od sloboda, pome|u drugoto, ne mo`e da se bara izjava, vo koe bilo svojstvo, a liceto, pak, li{eno od sloboda mora vedna{, a najdocna vo rok od 24 ~asa od momentot na li{uvaweto od sloboda, da bide izvedeno pred sud, koj bez odlagawe }e odlu~i za zakonitosta na li{uvaweto od sloboda. Zna~i, Ustavot, pravoto na sloboda go tretira kako neprikosnoveno pravo, odnosno kako pravo koe ne mo`e samovolno da se ograni~uva od koj bilo organ. Odnosno, na ~ovekot mo`e da mu bide ograni~ena slobodata, samo ako takviot slu~aj e predviden so zakon, a ednovremeno da postoi i odluka na sudot za negovo povikuvawe, priveduvawe ili li{uvawe od sloboda.

Spored toa, ovlastenite slu`beni lica vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti nemaat ustavno ovlastuvawe da ja ograni~uvaat slobodata na ~ovekot (zadr`uvawe na lice koe go naru{uva ili zagrozuva javniot red i mir) koja e neprikosnovena i taa mo`e da se ograni~i samo so odluka na sudot.

Vo taa smisla e i Odlukata na Ustavniot sud na RM. U. br. 229/97 od 3.06. 1998 godina ("Sl. vesnik na RM" br. 27/98), so koja e ukinat ~lenot 29 od Zakonot za vnatre{ni raboti ("Sl. vesnik na RM". br. 19/95 i 55/97), kako nesoglasen so Ustavot.

Podocna, od napred navedenite pri~ini, Ustavniot sud so Odluka U. br. 137/98 od 10.2. 1999 godina ("Sl. vesnik na RM". br. 10/99), gi ukina i ~lenovite 21 stav 1 to~ka 3, 29 i 31 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ("Sl. vesnik na RM" br. 12/98).

Navedenite odluki Ustavniot sud gi donese po moja inicijativa.

Spored ~len 112 stav 3 od Ustavot, odlukite na Ustavniot sud se kone~ni i izvr{ni. Toa zna~i deka so denot na objavuvaweto na odlukite na Ustavniot sud vo "Sl. vesnik na RM", ukinatite propisi ne smeat pove}e da se primenuvaat.

No, za `al po s# izgleda, policijata i ponatamu si tera po staro, po svoe, ne po~ituvaj}i go Ustavot, zakonite i odlukite na Ustavniot sud.