SVEDO[TVA

Istorijata ne e samo minato

VRSKITE POME\U DREVNITE MAKEDONCI I SLOVENITE (VENETITE)

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Slovene~kite istori~ari i slovene~kata dijaspora masovno vo svetot ja {irat isklu~itelno vrednata kniga na akademik Matej Bor, vo koja nepobitno se doka`ani vrskite pome|u Venetite i Slovenite!

Ne dolgo po dobivaweto na poslednoto pismo od italijanskiot istori~ar Xankarlo Tomezoli, na doma{nata adresa go dobiv CD-to so podatoci za Venetite na razni evropski jazici. Potoa ja dobiv i knigata "Venetite - prvite graditeli na Evropskata Zaednica", {to mi ja isprati g-din Anton [kerbinc (slovene~ki lingvist, koj `ivee vo Kanada). Po dobivaweto na knigata, po~na i mojata intenzivna prepiska so g. [kerbinc, na koja nema da se zadr`uvam podetalno, tuku }e ka`am nekolku zborovi za knigata {to mi ja isprati.

Glaven avtor na knigata "Venetite - prvite graditeli na Evropskata Zaednica" e pro~ueniot (sega pokoen) slovene~ki pisatel i lingvist akademik Matej Bor. Koavtori na knigata se i istori~arot Jo`ko [avli i otec Ivan Toma`i~. Prevodot od slovene~ki na angliski e napraven od spomenatiot g. Anton [kerbinc. Knigata ima nad 530 stranici i vo nea se objaveni pove}e desetici ilustracii. Knigata (na angliski) e objavena vo 1996 godina.

[to da ka`am za ovaa kniga? Malku e ako ka`am deka toa e edna od najvrednite istoriski knigi {to dosega sum gi pro~ital. Ovaa kniga bukvalno mi gi otvori o~ite vo nekoi sferi od istoriografijata, t.e. mi popolni edna fundamentalna "praznina" vo moite soznanija za vrskite pome|u Venetite i Slovenite. I ne slu~ajno mnozinstvoto Slovenci ovaa kniga ja smetaat za kultna vo vrska so svojata istorija, dodeka akademik Matej Bor denes re~isi e bogotvoren srede slovene~kata inteligencija zaradi ova svoe grandiozno delo. Knigata e prevedena na angliski (kakva {to i jas ja dobiv) i istata masovno se {iri vo svetskata nau~na javnost od strana na slovene~kata dijaspora. Sekoj makedonski slavist treba da ja pro~ita ovaa kniga dokolku saka da go zaokru`i svoeto soznanie vo vrska so temata so koja se zanimava. I vo idnina }e se zadr`am na ovaa vredna kniga, a ovde, vo interes na prostorot, samo nakratko }e ka`am deka vo nea nepobitno, duri i so matemati~ka preciznost, pedantnost i dokazi, se potvrdeni etnokulturnite vrski pome|u Venetite i Slovenite. Dokazite se tolku mnogu {to ~ovek i navistina ne mo`e da ostane ramnodu{en pred niv. Akademik Bor gi analizira, ili podobro ka`ano, bukvalno gi ras~lenuva zbor po zbor, bukva po bukva, znak po znak, site dosega poznati natpisi na jazikot na Venetite, pri {to, pove}e od o~igledno na povr{ina izleguva sli~nosta, pa duri i identi~nosta pome|u jazikot na Venetite i jazicite na Slovenite. Akademik Bor ja prezentira i drevnata azbuka na Venetite od koja barem 11 bukvi se identi~ni so bukvite od kirilicata. [to se odnesuva do mojata prethodna dilema za vrskite pome|u severnite Italijanci i Slovenite (Venetite), akademik Bor doka`uva deka severnite Italijanci ne se ni{to drugo, osven latinizirani Veneti. Navistina slovene~kite istori~ari napravija vistinski podvig so ovaa kniga, koga na celiot svet, so pomo{ na neodbranlivi dokazi, mu go prezentiraa zaedni~koto poteklo pome|u Slovenite i drevniot i slaven balkanski i maloaziski narod Veneti. Interesno e {to i samiot akademik Matej Bor pi{uva deka imeto na drevnata frigiska bo`ica na zemjata, koe glasi Zemela, e od o~igledno "slovensko" poteklo, a toa go pi{uva i za drevno-makedonskiot (pajonski) grad Bilazora (Bela zora). Na ovaa izvonredna kniga rekovme deka }e se zadr`ime i vo nekoja druga prilika, a ovde }e napravam edna digresija zatoa {to sakam da iska`am edna pofalba i za makedonskata istoriografija.

SIMPOZIUM ZA VENETITE

Imeno, denovive vo race mi padna noviot u~ebnik po istorija za {esto oddelenie (objaven vo 2001 godina). Avtor na u~ebnikot e na{iot poznat istori~ar d-r Branko Panov, zaedno so Andon \or~evski i Miroslav Bo{kovi}. Ona {to mnogu prijatno me iznenadi e faktot {to vo u~ebnikot ve}e se zastapeni Venetite kako predci na Slovenite. Pritoa e potencirano deka Slovenite bile eden od najstarite narodi vo Evropa i deka vo antikata nivnoto ime bilo Veneti. Navistina pofalbi za d-r Panov i za negovite sorabotnici \or~evski i Bo{kovi}, {to sobraa doblest i smelost, namesto ideologiziranata teorija za "zadkarpatskata pratatkovina na Slovenite" kone~no i kaj nas da ja oficijaliziraat vistinata za faktot deka Slovenite se potomci za eden od najslavnite narodi na Evropa - Venetite. Mo`ebi avtorite trebalo da gi spomnat i nesomnenite dokazi za prisustvoto na Venetite vo antikata vo mala Azija i na Balkanot (fakt {to isto taka e dobro poznat i sekade potenciran od strana na venetolozite), no i ovoj poteg na ovie na{i istori~ari e za sekakva pofalba. Vpro~em, Venetite se priznati kako predci na Slovenite i vo oficijalnata bugarska istoriografija, a vidovme deka taka bilo i vo sovetskata. Poddr{ka na ovoj poteg na na{ite istori~ari vo privatno pismo do mene stigna i od nekoi slovene~ki istori~ari (otkako prethodno gi izvestiv za ova).

Prodol`uvam so nastanite vo vrska so mojata prepiska so stranski istori~ari na tema za Venetite. Istovremeno Svetskiot slovene~ki kongres i poedini avtoriteti od Katoli~kata crkva vo Slovenija, zaedno so istaknati slovene~ki istori~ari, organiziraa simpozium na tema za Venetite za vo septemvri 2001 godina. Posebna ~est mi be{e napravena oficijalnata pokana od organizatorot da u~estvuvam na toj simpozium i toa (za razlika od site preostanati u~esnici) na nivni tro{ok (pat i hotelsko smestuvawe). Glavnite organizatori (preku moite kontakti so Anton [kerbinc), poznatite slovene~ki istori~ari d-r Anton Perdih, d-r Jo`e Rant, m-r Vinko Vodopivec i drugi, mi ispratija i formalna pokana za u~estvo na ovoj simpozium. Od pokanata vidov deka na simpoziumot posveten na Venetite }e u~estvuvaat istaknati istori~ari od pove}e evropski zemji, koi }e zboruvaat na tema za Venetite i za nivnite vrski so Slovenite. Be{e najaveno i u~estvoto na Xankarlo Tomezoli, kako i na istori~ari od Rusija, Crna Gora, Slovenija, Avstralija, Kanada, SAD (jas od Makedonija), Germanija i drugi.

Na organizatorite im odgovoriv deka mo`am da nastapam so tema posvetena na etnokulturnata sli~nost (zaedni~ko poteklo?) pome|u Venetite ("Slovenite") i slavnite anti~ki Makedonci. Tie ovaa tema so zadovolstvo ja prifatija i mi gi dadoa parametrite (vremetrawe i sl.), vo vrska so istata. Nabrgu po~nav da ja rabotam temata. No, poradi krizata so albanskite teroristi i mobilizacijata {to se odviva{e vo mojot grad, ja prekinav rabotata i go izvestiv g. [kerbinc deka go otka`uvam moeto u~estvo na simpoziumot poradi vojnata vo Makedonija. Imeno, mo`e{e da se slu~i, tie da mi ispratat avionska karta, a jas vo me|uvreme da bidam mobiliziran, pa seto toa da propadne. Od g. [kerbinc dobiv odgovor deka toj `ali za vakvata sostojba, no istovremeno i me zamoli tekstot da go zavr{am so toa {to se ponudi toj da go prezentira na simpoziumot vo moe ime. Ovaa ponuda jas ja prifativ, no se javi problem vo toa {to tekstot treba{e stru~no da se prevede na angliski. Ovde na pomo{ mi priteknaa moite prijateli Marijan Galevski od Sidnej i d-r Majkl Serafinov od SAD (doktor po slavistika od Univerzitetot vo Va{ington), koi besplatno, za kratko vreme, mi go prevedoa tekstot na angliski, za {to im iska`uvam golema blagodarnost. No, potoa ni samiot g. [kerbinc ne uspea da pojde na simpoziumot zaradi zabranata na me|unarodni letovi {to va`e{e vo SAD poradi teroristi~kite napadi od 11 septemvri. No, vo oktomvri 2001 godina dobiv pismo od poznatiot slovene~ki istori~ar d-r Anton Perdih (eden od glavnite organizatori na simpoziumot), vo koe me izvesti deka simpoziumot pominal vo najdobar red i deka `ali {to jas ne sum prisustvuval. Toj me izvesti i deka ve}e bila objavena Knigata so rezimeata vo vrska so trudovite na simpoziumot i deka vo nea bilo objaveno i moeto rezime. U{te edna{ me zamoli po e-mail da mu go ispratam celiot materijal na angliski. Se razbira deka jas vedna{ mu go isprativ, po {to dobiv kratok odgovor od d-r Perdih deka materijalot go primil i go razgledal i deka e zadovolen od negovata sodr`ina. Me izvesti i deka materijalot treba da bide objaven vo Zbornikot na trudovi od simpoziumot na angliski i na slovene~ki. Vo prodl`enie }e go prezentirame materijalot so koj (iako bez fizi~ko prisustvo) nastapiv na ovoj zna~aen simpozium. Po prezentiraweto na ovoj materijal }e napi{am ne{to i za negovata natamo{na sudbina, t.e. prezentirawe pred me|unarodnata javnost, kako i za neverojatnata reakcija na eden od najpoznatite amerikanski istori~ari vo vrska so anti~ka Makedonija d-r Sindja Sidnor Slovikovski, koja bukvalno napi{a deka e "fascinirana" od podatocite izneseni vo tekstot i predlo`i istiot vedna{ da mu se isprati na najgolemiot `iv svetski avtoritet na anti~ka Makedonija d-r Eugen Borza. No, prvo da go prezentirame samiot tekst. Ovoj tekst za pred simpoziumot go nasloviv kako "Dali anti~kite Makedonci imale zaedni~ko poteklo so Venetite?". Vo internet-verzijata, pak, na istiot ovoj tekst, naslovot go smeniv vo "Sli~nosti pome|u anti~ko-makedonskata i dene{nata makedonska kultura - jazik i onomastika", sekako zatoa {to vakviot naslov mo`ebi e poatraktiven za pred Internet-~itatelite. Pred da ja prezentiram sodr`inata na tekstot, sakam da ka`am deka vo tekstot ima brojni fusnoti, koi, vo soglasnost so prostorot vo vesnikov, bi bilo besmisleno dokolku bidat ostaveni na krajot od nekolkute prodol`enija. Zatoa (iako estetski ne izgleda ubavo) fusnotite }e gi vmetnam vo samiot tekst vo zagradi, so napomena deka vo originalnata verzija tie si stojat na krajot od tekstot. Odime so sodr`inata na ovoj tekst.

ANTI^KITE I DENE[NITE MAKEDONCI

Anti~kite Makedonci bile eden od najslavnite narodi vo istorijata. Pove}e svetski poznati istoriski li~nosti pripa|ale na genot na anti~kite Makedonci. Da go spomneme slavniot Aleksandar Veliki Makedonski, ~ija `elba bila osnovawe na svetska dr`ava vo koja site narodi }e `iveat bratski. Ovde sekako e i negoviot isto taka slaven tatko Filip Vtori Makedonski. Makedonec (po tatko) bil i slavniot filozof Aristotel (fusnota - Majkata na Aristotel se rodila vo gradot Stagira vo Makedonija, no ovoj grad vo toa vreme bil gr~ka, t.e. atinska kolonija. Ottamu se smeta deka taa bila Grkinka. No, negoviot tatko Nikomah najverojatno bil Makedonec. Dokaz za ova e faktot {to toj mu bil li~en lekar na makedonskiot car Filip Vtori - tatkoto na Aleksandar Veliki Makedonski. I Filip i Aleksandar vo svoeto najblisko okru`uvawe sekoga{ dr`ele Makedonci, posebno na ~uvstvitelnite pozicii, kako {to bile lekarite, doverlivite generali, telohranitelite i sl. Makedonskoto poteklo na Aristotel go poddr`uvaat pove}e sovremeni istori~ari), a Makedonka bila i svetski poznatata egipetska kralica Kleopatra Sedma, koja bila dale~na pravnuka na makedonskiot general i drugar od detstvoto na Aleksandar Makedonski po ime Ptolemej (fusnota - ^istoto makedonsko etni~ko poteklo na slavnata egipetska kralica Kleopatra Sedma e opi{ano vo pove}e istoriski trudovi za nea. Taa bila }erka na Ptolemej Dvanaesetti, t.e. bila dale~na pravnuka na Ptolemej Prvi - drugar od detstvoto na Aleksandar Makedonski, a podocna i general vo Makedonskata vojska). Makedonci bile i pripadnicite na dinastiite na Selevkidite i na Ptolemeite od koi nekolkumina se spomnati vo Biblijata (fusnota - Po smrtta na Aleksandar Makedonski, golemata makedonska imperija se raspadnala, no so nejzinite delovi ostanale i natamu da vladeat Makedoncite. Taka aleksandroviot general Ptolemej ostanal da vladee so Egipet, dodeka generalot Selevk ostanal da vladee so Sirija i so isto~na Azija. Ovie makedonski dinastii vo svojata tradicija zadr`ale mnogu od makedonskoto nasledstvo. Podocna nivnite dr`avi bile zavzemeni od Rimjanite. Od pripadnicite na ovie makedonski dinastii, vo Biblijata, a posebno vo Stariot Zavet, se spomnati nekolkumina. Podetalno za ova vo knigata "Isus Hristos i Makedoncite" od A. Donski, Centar za kulturna inicijativa, [tip, Makedonija, 2000). Postojat mislewa deka od genot na anti~kite Makedonci poteknuval i svetiot evangelist Luka (fusnota - za mo`noto makedonsko etni~ko poteklo na Sveti Luka vidi vo: "The Apostle Paul's Visit to Philippi, History of Phillipi", Dr.Clint Arnold and his class at Talbot Theological Seminary,The Biblelands Project. Copyright 1999 by Mustardseed Media,Inc Web site:http:/ /www. mustardseed.net. Mo`noto makedonsko poteklo na Sveti Luka e navesteno duri i vo svetski poznatata op{ta enciklopedija Microsoft Encarta 98; Encyclopedia Deluxe Edition, USA, 1998; "Luke, Saint". Pove}e detali za vakvite tvrdewa mo`at da se sretnat i vo knigata "Isus Hristos i Makedoncite" od A. Donski; Centar za kulturna inicijativa, [tip, Makedonija, 2000). Makedonci bile i izvesen broj vizantiski carevi (fusnota - Se misli na pripadnicite na makedonskata dinastija, koja vladeela so Vizantija od 9 do 11 vek. Ovie carevi neguvale izvesen broj obi~ai {to gi neguvale i slavnite anti~komakedonski carevi, pa duri i ja forsirale Makedonskata falanga kako posebna edinica vo vizantiskata vojska. Pove}e istori~ari smetaat deka tie poteknuvale od genot na anti~kite Makedonci). Golem bil pridonesot na anti~kite Makedonci vo svetskata civilizacija (fusnota - Pove}e detali za pridonesot na Makedoncite vo svetskata civilizacija vo knigata "Udelot na Makedoncite vo svetskata civilizacija" od A. Donski, koja ve}e izleze od pe~at).

(Prodol`uva)