Reketari pretepaa u~enici

Petnaesetina u~enici od srednoto u~ili{te "Sveti Kiril i Metodij" vo Negotino vo vtornikot bile krvni~ki pretepani od 40 reketari koi do{le po povik na bratot na direktorkata na gimnazijata, tvrdi "Dnevnik".

Koga vlegovme vo kancelarijata na Bajatova n# pre~eka dosta ironi~no. Nie barame da se vratat na rabota trojcata profesori {to dobija otkazni re{enija, a direktorkata da si dade ostavka. Po desetina minuti na vratata se pojavija desetina mladi lu|e vooru`eni so pi{toli i pendreci. Tie so pogrdni zborovi i so kloci n# isfrlija od kancelarijata na direktorkata, mavaj}i kade {to }e stignat, izjavile u~enicite, koi od strav ne sakale da si gi ka`at imiwata.

Direktorkata Bajatova, barem zasega, ne e dostapna za novinarite, odnosno za javnosta.

Ni nedostiga pazaren mentalitet

Spored finalniot izve{taj za konkurentnosta vo 20 zemji od Jugoisto~na Evropa, na Makedonija & nedostiga pazaren mentalitet.

Makedonija svojata konkurentnost mo`e da ja zgolemi so pogolemo proizvodstvo vo tradicionalnite industrii, kako {to se tekstilnata i industrijata za obleka, i sektorot za surovini, odnosno prerabotkata na ferosiliciumot. Konsultantot konstatira deka vo Makedonija ne mo`e da se dojde do informacii za doma{niot pazar, a vladinite politi~ki odluki se donesuvaat bez konsultacii so privatniot sektor.

Predupreduvawe od Unijata

Nacionalnostite vo Makedonija & zadavaat s# pogolemi glavobolki na Evropskata unija. Zatoa taa isprati prvo oficijalno predupreduvawe od edna re~enica {to vleze vo zaklu~okot od sredbata na ministrite za nadvore{ni raboti vo Brisel. Vo nego se veli deka EU ja izrazuva svojata s# pogolema zagri`enost poradi neodamne{nite zapla{uvawa na nezavisnite mediumi i na organizaciite za odbrana na ~ovekovite prava i deka bara site zaednici vo PJRM da prodol`at da rabotat za mir i da se vozdr`uvaat od sekakvi provokacii {to bi mo`ele da bidat opasni za stabilnosta na zemjata.

Helsin{kata federacija go citira slu~ajot na pretsedatelkata na makedonskiot razgranok na ovoj komitet, Mirjana Naj~eska, koja ministerot Bo{kovski vo eden svoj govor ja nare~e "dr`aven neprijatel broj eden". Se naveduva i deka nejziniot soprug, ~len na Helsin{kiot komitet, bil povle~en od funkcijata makedonski pretstavnik vo Sovetot na Evropa vo Strazbur.

Osmani zagubi na sudot vo Strazbur

Evropskiot sud za ~ovekovi prava vo Strazbur ja odbi kako neosnovana tu`bata na porane{niot gostivarski gradona~alnik Rufi Osmani protiv Republika Makedonija. Sudot ocenil deka se neprifatlivi navodite vo tu`bata na `alitelot deka nepravedno e osuden od makedonskite sudovi za "Nastanite od devetti juli 1997 godina" so {to mu e povredeno negovoto osnovno ~ovekovo pravo za slobodno izrazuvawe na voljata.

Vo obrazlo`enieto na odlukata na Evropskiot sud posebno se naglasuva deka proglasuvaweto na Osmani za vinoven ne se temeli samo vrz faktot deka toj svikal javen sobir i odr`al govor, tuku i deka postoele i drugi fakti, vklu~uvaj}i go i neizvr{uvaweto na sudskata odluka.

Sudot, me|u drugoto, navel deka na~inot na koj{to podnositelot javno nastapil i go iska`al svoeto mislewe, upotrebenite formulacii, mestoto na javniot nastap, svojstvoto na podnositelot, celta {to sakal da ja postigne i posledicite analizirani vo nivnata sevkupnost, pretstavuvaat dejstvo koe e naso~eno protiv pravnoto ureduvawe.

Biljaninite Izvori bez voda

Vodata od Biljaninite Izvori, od koi se polni Ohridskoto Ezero, neodamna seknaa. Vo JP "Vodovod" vo Ohrid za seknuvaweto na izvorite nitu potvrdile nitu demantirale. Odgovorile samo deka pri edna proverka bilo zabele`ano deka ima mnogu malku voda.

Problemot so vodata na izvorite kulminira{e pred tri godini koga tie za prvpat seknaa. Toga{ vo Ohrid ima{e vistinska drama, no s# stivna koga stru~wacite objasnija deka presu{uvaweto na izvorite e posledica na toga{nata golema su{a.

Albanija bara voda od Ohridsko Ezero

Preku diplomatska po{ta denovive vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti stignalo oficijalno barawe od Tirana, kade se naveduva deka e potrebna voda za ubla`uvawe na lo{ata energetska sostojba vo zemjata. Makedonija & dava voda na Albanija od Ohridskoto Ezero vo kontinuitet so godini. Na takvo ne{to e obvrzana so Protokol star 40 godini, koj vo 1962 godina go potpi{ale toga{nata SFRJ i Albanija. Ottoga{ Albanija postojano ja koristi vodata na Ohridskoto Ezero, poto~no prirodniot dotek {to istekuva od akumulaciite "[pilje" i "Globo~ica" za proizvodstvo na elektri~na energija.