Dragi gospoda,

Vi pi{uva eden Bugarin po poteklo od Makedonija. Sakam da vi ka`am deka eden den vie i dvajcata }e bidete sudeni zatoa {to manipulirate so narodot i pi{uvate lagi. Nema da najdete mesto nitu vo Bugarija, nitu vo Makedonija, za{to edno e da se zboruvaat lagi vo komunisti~kiot re`im, a sosema drugo e da se zabluduva narodot za negoviot jazik i za negovoto ime vo demokratsko vreme.

Ne znam za kogo rabotite, no taka lesno li se prodava vistinata, pa duri i da vi obezbeduva bogat `ivot!? Poglednete gi site istoriski knigi za vistinata za makedonskiot narod i makedonskata nacija koja e sozdadena prakti~no pred 60-tina godini. U~ete istorija. I ako ne vi e sram pi{uvajte, no idninata i Makedoncite }e vi sudat.

georgiivanov2000@yahoo.com

Baram, kako i sekoj {to bara vo dene{no vreme, pod itno da se vostanovi nova Nobelova nagrada za ~ove~ki prava. Isto taka baram, bidej}i znam, prvata da mu se dodeli na slavniot heroj-borec, gospodin gospodin Solana. Solana juna~ki ja potera i do kraj }e ja istera negovata zasolena blagorodna misla prvo vo Makedonija, a potoa i vo okolinata, pa najposle i vo cel svet Albancite da gi dobijat svoite zamisleni prava, da imaat pove}e dr`avi, da `iveat vo edna dr`ava, da vladee albanskiot jazik, prvo vo Makedonija, a potoa i vo cel svet da bide zadol`itelen vo izu~uvaweto i oficijalno upotrebuvan.

Da si dobie sekoe selo kade {to `iveat Albanci so porobenite nivni beskone~no drtnite ra|alki, da bide proglaseno selo nanton i da bide ogradeno so visoki bedemi za da ne se gleda {to ~uda se ~uduvaat vo nego. Da im se nametne ferexe na site ~ovekopravni borci za nivnite prava. Po edno ferexe za da ne gledaat gnasni trguvawa so najubistveno oru`je, najgnasno trguvawe so ~ove~ki du{i, opijaneto kupuvawe, preprodavawe na najgnasnoto sredstvo - drogata koja treba da dobie novo ime i da se narekuva so ime koe }e bide me|unarodno verifikuvano i za ve~no vneseno vo upotreba kako "albanosladoled", a ne drugo za koe nema albanski zbor. Solana }e si ja zaslu`i prvata Nobelova nagrada za pravata na ~ovekot, odnosno Albanecot, i poradi ~estite "idi mi dojdi mi" do glavniot grad na Makedonija, Skopje i glavniot grad na PDP i DPA pod {arplaninskoto i pod skopskocrnogorskoto podobla~ie.

Solana si raboti precizno i mo{ne produktivno so jasen vidik, negov nobelovski, deka }e uspee da ja dobie Nobelovata nagrada. Ne zatoa {to vo teroristi~koto, balisti~ko oru`je go sodr`i izumot na Nobel, tuku zatoa {to se puka po najkrotkata balkanska i evropska pitoma srna Makedonija. Makedonija so Makedoncite vo nea, bez razlika od koj koren se vkoreneti, se mo{ne krotki, dare`livi, ~ovekoqubivi, gostoqubivi (i za Solana) trudoqubivi, nezajadlivi, dare`livi, nekrivogledni. Tie ne mo`at da go svarat (a ne da go sfatat) makedonsko-albanskiot Solana i negovite bliski rodnini zo{to so negovata burgija najmnogu ja dup~i Makedonija. Prosto i ednostavno razbirlivo. Ovde burgijata, po negovo, najdobro i najdlaboko }e se zarie. A }e vidime, nie {to ~esno `iveeme vo sega{nata Makedonija, dali burgijana na Solana }e dojde do Nobel?

Lesno mu e nemu da ja podbucnuva Makedonija za ~ove~ki albanski prava, ama ajde da go vidime junakot Solana da otide malku okolu Makedonija i da se obide da napravi edno malo dup~e vo pravata na Makedoncite, pa }e vidime, kako vo `ivo }e se popari i }e izgori pred da go fati Nobeloviot kokal. Toj e mo{ne umen i zatoa znae da se bori tamu kade {to misli deka }e uspee, a negoviot uspeh }e bide ovekove~en. Toa {to }e ja `rtvuva Makedonija, a posebno Makedoncite }e gi dovede vo obespravena polo`ba.

Znae seevropejskiot Solana kolku e krotka i krevka Makedonija, koja preku no} vo ~est na mirot i blagosostojbata na sosedite si go dade na `rtvenik, svoeto od pred dva mileniuma spe~aleno i dobieno ime, si go dade, ili go frli vo pepelna kal svoeto makedonsko kralsko zname, sonce makedonsko.

Se pobratimi so onie koi sega no` vo grb & zarivaat. Im dade pravo {to sakaat da pravat i bez da pla}aat i odgovaraat, im dade s# {to vo evropskite pravila e napi{ano deka treba da se dade. Dava vo trampa i svoi vojni~iwa za ubijcite na Makedoncite, Makedonija, pa i drugite Makedonci vo Makedonija.

Znae Solana deka vo Makedonija }e go zaraboti svojot leb, a za taa zarabotuva~ka }e dobie rakopleskawa, unapreduvawa ili negovoto natamo{no solanuvawe, zasega so Makedonija.

Scena treta: Hotel "Ineks Gorica" vo Ohrid, do~ek na Novata godina, gostite so muzika gi zabavuva "Neli ti rekov". Skopjanec, zaedno so ~i~ko mu od Kanada, koj do{ol kaj nas za praznicite, se nao|aat tamu zaedno so del od nivnoto semejstvo. Iritirani zo{to cela ve~er ne slu{nale pove}e od dve-tri makedonski pesni, i toa otkako insistirale kaj orkestarot da se zasviri ne{to makedonsko, go baraat upravnikot da im dade objasnuvawe. Sekako upravnikot, i pokraj ~ekaweto do ~etiri ~asot nautro, ne se pojavil. Dodeka barale na recepcija da se vikne upravnikot, drug gostin koj sedel vo foajeto glasno im dofrlil so zborovite: "Vie [iptari da ne ste {tom ne sakate srpska muzika?!". Skopjanecot mi ka`uva deka za da ja ignoriraat napadnata srpska turbo-folk muzika koja se svirela cela ve~er, si peele na masa samite makedonski pesni. [to e najtragi~no, veli, ~i~ko mi u{te od Kanada mi pora~a deka bi sakal da ja proslavuva Novata godina isklu~ivo so makedonska muzika. Kutriot, {okiran razo~arano ja napu{til proslavata vo utrinskite ~asovi.

Kako paradoks na slu~aite od scenite prva, vtora i treta, na um mi doa|aat slednive fakti. Na{ite peja~i To{e, Karolina i drugi se pove}e od popularni vo dr`avite na sever od Makedonija. Sopstvenikot na kafuleto od "Scena prva" po nekoja igra na slu~aj sedel zaedno na masa vo ^ikago so svetski poznatiot xez-gitarist B.B. King. Koga skopjanecot spomnal deka e od Makedonija, B.B. King vozbudeno vozvratil deka ja znae Makedonija, kako i "Leb i sol" i Vlatko Stefanovski. King dodal i deka ne videl povirtuozen gitarist od na{iot Vlatko. Isto taka, po slu~ajnost avtorot na ovoj tekst patuval za SAD zaedno so Gerald Vit, direktor na Vienskiot hor za deca, operska institucija so svetsko renome vostanovena u{te pred 500 godini, od avstroungarskiot imperator Maksimilijan Prvi. Na mojot odgovor deka sum od Makedonija, gospodinot Vit odgovori deka e fasciniran od makedonskiot 9/8-ski ritam. Mi ka`a deka ve}e izrabotil nekolku xez-dela vo koi vkomponiral elementi od makedonskiot folklor. Dodade deka so makedonskata narodna muzika se sretnal prvpat vo Kanada kade prestojuval i rabotel nekolku godini i deka najgolema `elba mu e so negoviot hor da nastapi na Ohridsko leto.

Razmisluvaj}i za toa glasno, onaka za sebe, ne znam dali da gi nare~am primerite od scenite prva/vtora/treta ironi~ni, paradoksalni, ili pak samo makedonski. Za{to ne sum videl, a veruvam ne ni postoi na drugo mesto vo svetot narod koj tolku mnogu ne znae da se ceni sebesi i svoite pridobivki i osobenosti. Ne postoi narod koj tolku mnogu posegnuval po ona tu|oto, ne cenej}i go i poni`uvaj}i go svoeto. Opravduvaweto deka za toa e vinovno dolgovekovnoto tursko ropstvo, kako i propagandata na sosednite zemji, ne "dr`i". Veruvam deka vinata e pred s# kaj nas, vo na~inot na koj nie se gledame sebesi vo svetski i balkanski ramki, i pred s# vo na~inot na koj gi vospituvame na{ite mladi pokolenija. S# dodeka ne uspeeme da se smenime samite sebesi, odnosno da gi nadmineme onie stari zakoraveni predrasudi koi s# u{te n# vladeat, a toa e deka "Makedon~eto nikako ne mo`e da izrasne vo Makedonec", vakvi raboti }e ni se slu~uvaat i op{testvoto vo celina, namesto da ni odi napred, }e ni odi nazad.

Petok nave~er. E, vo nekoi vremiwa, edvaj sme ~ekale petok da dojde. A, sega? Izlezi vo 20 ~asot, "{utkaj" se kolku saka{ vo pette kafuliwa i diskotekata kade {to prosekot na godinite na posetitelite ne preminuva 12 godini. Celoto disko mirisa na mleko. A vo 23 ~asot treba da bide{ doma. Site mobilizirani. Na sekoe }o{e fr~at "ka{ikarite". Da ne dade Gospod nekoj da ne go slu{ne telefonot. Vedna{ tetovskata bolnica se zbogatuva so eden pacient na Oddelenieto za stresovi.

]e sme imale `urka so Kaliopi. Ja ~ekavme so s# srce, kako golem patriot, kako svetica, kako svetol zrak vo ovie temni denovi. Dojde. Ispea. Zamina. Dve tretini od lu|eto {to planiraa da odat, ne otidoa. Vleznica - 150 denari. Ne e mnogu, no za tetov~ani e! Pa, za tie pari, lu|e, cel vikend se izleguva vo grad. Nekoj mo`ebi }e se smee za ova, no ~ista vistina e.

Polovina Tetovo e bez rabota. Utepani bevme, a krizava n# dotepa. Mirnite no}i ne ni se ve}e interesni. Ako nema nekoj istrel, nave~er ne se zaspiva. Ako ima mnogu, isto. Da ti e strav da izleze{ vo maalo kade {to cel `ivot `ivee{. Sega mo`e da te otepa sosedot od sprotiva. Si vadat pu{ki na srede prozorec, kr{ej}i go, i si pukaat kako Ahmeti da {eta niz Tetovo, a tie mu oddavaat po~it. No, toa ne e ni{to novo. @iveeme vo takva sredina.

@iveeme den za den s# so edna misla vo glavata: "Nasmej se, utre }e bide polo{o".