VERATA NA[A RISJANSKA

Sveti Grigorij Bogoslov

"NE MO@AT DA NE LI[AT OD BOGA ONIE KOI NE LI[UVAAT OD PRESTOLOT"

Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA

  • Zaradi negoviot "triumf nad golemite mnogubrojni eretici", zaradi "izvonrednata zasluga za u~eweto na Presveta Troica", Sv. Grigorij se pro~ul vo svetot i Svetata Pravoslavna Crkva mu go dade nazivot Bogoslov, koj im se dava na najgolemite u~iteli i svetiteli vo svetot.
  • Na Vtoriot Vselenski Sobor na episkopite vo ovoj grad, Sv. Grigorij e izbran za arhiepiskop, no nastanale raspravii okolu negoviot izbor.

Sv. Grigorij Bogoslov e roden vo Kapadokija vo gr. Nazijanz, Mala Azija okolu 330 godina. Poteknuva od blagorodni~ka familija - tatko po ime Grigorij i majka Nona. Majka mu so postojani molitvi go izmolila Boga da & podari sin i go veti da mu slu`i na Boga. Negovoto ime zna~i: buden, gri`liv i bodar.

Sv. Vasilij Veliki, Sv. Jovan Zlatoust, Sv. Grigorij Bogoslov

U{te kako dete bil ostroumen, razumen. Se zavetil pred Boga na devstvenost. Koga porasnal sakal da se usovr{i vo oratorstvoto, filozofijata i elinskata mudrost. Se {koluval vo pro~uenite {koli vo Kesarija Kapadokiska, Kesarija Palestinska, pa vo Aleksandrija. Vo Atina, Sv. Grigorij zaedno so Sv. Vasilij Veliki i Julijan Otstapnik ja izu~uval filozofijata. Po zavr{uvaweto na {koluvaweto, se vratil vo svojata tatkovina, kade bil rakopolo`en za prezviter. Po smrtta na sinot na Konstantin Veliki - Konstancij, se zacaril Julijan Otstapnik vo 361 g. Javno se otka`al od Hrista, od svojot Sozdatel, i ja progonuval Hristovata Crkva. Sv. Grigorij hrabro mu se sprotivstavil.

EPISKOPSKIOT PRESTOL

Preku svoite bogomudri dela ja izobli~il negovata idolska zabluda. Julijan Otstapnik po~inal vo 363 g. Go nasledil nabo`niot car Jovijan. Vo 364 g. na prestolot do{ol Arijanecot Valent koj ja ra{iril ovaa eres, no Sv. Vasilij i Sv. Grigorij ja odbranile Crkvata od Arijancite. Vo 370 g. Sv. Vasilij Veliki bil postaven za arhiepiskop vo Kesarija, a Sv. Grigorij bil rakopolo`en za episkop na gradot Sasin. No, mitropolitot Antin go prisvoil gr. Sasim vo svojata eparhija, dovel vojska i ne dozvolil Sv. Grigorij da go zazeme episkopskiot prestol. Sv. Grigorij doznal za taa zloba i zaminal vo manastir, pa vo pustina, pa vo Nazijanz. Vo 374 g. po~inale tatko mu Grigorij, episkop nazijanski i pravednata Nona, majka na Sv. Grigorij, - svetitelka.

Sv. Grigorij im pomagal na bednite, bolnite i na strancite vo domovite za siroma{ni {to gi podignal Sv. Vasilij. Toga{, se pojavil eretikot Makedonij, koj u~el pogre{no za Sv. Duh. So odluka na Soborot, Sv. Grigorij "~ovek mudar i silen vo zborovi" zaminal za Konstantinopol i ja ugu{il taa eres. Pred da zamine na pat, vo 379 g. po~inal Sv. Vasilij. Se pojavil i nov eretik od Sirija, Apolinarij, koj u~el pogre{no za ovoplotuvaweto Gospodovo. Sv. Grigorij se borel i protiv ovaa eres. Ovie eretici go kamenuvale, no ne uspeale da go ubijat. Bil iznesen i na sud, no gradskiot eparh na sudot go oslobodil neviniot svetitel. Zaradi negoviot "triumf nad taka golemite i mnogubrojni eretici", zaradi "izvonrednata zasluga za u~eweto na Presveta Troica", Sv. Grigorij se pro~ul vo svetot i Svetata Pravoslavna Crkva mu go dade nazivot Bogoslov, koj im se dava na najgolemite u~iteli i svetiteli vo svetot.

TRIUMF NAD ERETICITE

Petar II, patrijarh aleksandriski, pismeno go izvestil Sv. Grigorij deka saka toj da stane arhiepiskop na Konstantinopol. No, lukaviot elinski filozof Maksim, kogo Sv. Grigorij go primil vo svojot dom i na svoja trpeza i go proizvel vo klirik, se dogovoril so eden prezviter da se zdobijat so zlato, so koe }e go podmitat patrijarhot Petar II, taka {to za arhiepiskop da bide izbran Maksim, a ne Sv. Grigorij. Do{le do zlato i "tajno ispratija vo Aleksandrija mnogu golemi pokloni na patrijarhot Petar II , na episkopite i kliricite (arhimandrit J. Popovi})". Tie nepravilno go posvetile Maksim za patrijarh, no Carot Teodosie I Veliki ne se soglasil so negoviot izbor. Go povikal Sv. Grigorij na arhiepiskopskiot prestol. Na Vtoriot Vselenski Sobor na episkopite vo ovoj grad, Sv. Grigorij e izbran za arhiepiskop, no nastanale raspravii okolu negoviot izbor. Se povlekol sam, izjavuvaj}i: "...Ne mo`at nas da n# li{at od Boga onie koi n# li{uvaat od prestolot". Zaminal vo Kapadokija, vo seloto Arijanz, kade napi{al mnogu korisni knigi. Po~inal na 25.01.389 g. Zatoa na toj datum 25.01/7.02. i go proslavuvame. Bil pogreban so golema po~est vo gradot Nazijanz. Po pove}e godini negovite sveti mo{ti gi prenel blago~estiviot car Konstantin Porfirogenit vo Konstantinopol vo crkvata Sv. Apostoli.

So blagoslov na Negovoto Visokopreosve{tenstvo, Mitropolitot evropski, g. Gorazd