Na lokalnata radiotelevizija vo gradot Goce Del~ev - Pirinska Makedonija, be{e najaveno deka vo gradot i vo regionot }e bide sniman dokumentaren film za etni~kite malcinstva. Liderot na makedonskata organizacija OMO "Ilinden" -PIRIN, Ivan Singartijski, se zainteresira za ovoj film, no mu be{e odgovoreno deka }e se pravat snimki i intervjua so neformalni lideri. Lokalniot novinar Ognen Lazarov be{e zadol`en za ovaa programska zada~a: so kogo da razgovara i so kogo da pravi intervju. Vo nea, toj razgovara{e so ~lenovi na VMRO-SMD, koi gi {titat interesite na golemobugarskata {ovinisti~ka politika.

Sosema slu~ajno za da nau~am ne{to pove}e za pretstojniot dokumentaren film, pi{uvaj}i gi ovie redovi, otidov kaj novinarkata od radioto "Nevrokom", Kata Avramova. Taa koga razbra deka se ~uvstvuvam kako Makedonec, zapo~na da me brka od sobata i ka`a deka pove}e ne saka da me poznava nitu kako novinar, a nitu kako ~ovek i pritoa dodade deka sum bil opasen za bugarskata dr`ava. Toa go re~e samo zatoa {to se opredeliv kako Makedonec, a ne kako Bugarin.

Otkako se zainteresirav za snimaweto na dokumentarniot film, kako Makedonec, od kancelarijata za Me|uetni~ka inicijativa i tolerancija vo gradot Goce del~ev, ~ii rakovoditeli se [aban Asan i Zejnep Asan (soprug-sopruga) pobarav dopolnitelni informacii. Tie navistina izrazija `elba deka i makedonskiot etnos treba da bide vklu~en vo ovoj film.

Nivnoto centralno rakovodstvo e vo Sofija - BASP (Bugarska asocijacija za socijalno planirawe). Toa e rakovodeno od Rada Stamenkova i se zanimava so tekovni proekti na organizacijata koi se naso~eni kon me|uetni~kiot dijalog, organizirawe na sredbi so lokalnite vlasti i so formalnite i neformalnite lideri, a pritoa gi komentiraat aktuelnite sostojbi na ovoj plan {to pre~at vo rabotata.

Kalina Bozeva od BASP - Sofija e rakovoditel na sektorot za "Me|uetni~ka inicijativa za ~ovekovi prava", a koordinator na Proektot za ovoj film e Desi Georgieva. Anga`iranite lica koi trebaa da go snimaat ovoj dokumentaren film pristignaa vo gradot Goce Del~ev, no otkako vo kancelarijata na [aban Asan razbraa za sporot me|u ~lenovite i simpatizerite na OMO"Ilinden" - PIRIN i VMRO-SMD, koi sakaa da bidat intervjuirani, se otka`aa od prvi~nite nameri. Zatoa se zadovolija da snimaat film za integracija na romskoto naselenie koe `ivee blizu gradot Goce Del~ev, vo selata Mar~evo i Ogwanovo. Sre}avaj}i se so lu|eto, so decata od romskite maala, tie razgovaraa so u~enicite i u~itelite za t.n. me{ani paralelki. Avtorite na ovoj dokumentaren film rekoa deka dokumentarecot }e go dopolnat so materijali od drugi filmovi koi go obrabotuvaat `ivotot na Romite od maalata vo Blagoevgrad. No, so snimaweto na ovoj film povtorno }e se poka`e deka Bugarija navodno se gri`i za razli~nite etnosi. Me|utoa, za `al povtorno vo ovoj etni~ki film nema da bide prika`ano deka vo Bugarija `ivee makedonsko etni~ko naselenie. Celoto dejstvuvawe na bugarskite dr`avni institucii i organizacii se sveduva na integriraweto na pravata na Romite vo Bugarija. Toa se pravi i na me|unarodnite forumi. Za pravata na licata {to se od muslimanska religija, Turci i t.n. Bugaro-mohamedani (Pomaci) se gri`i nivniot lider Ahmed Dogan od DPS (Dvi`ewe za prava i slobodi), koe uspea da vleze vo Parlamentot so 21 pratenik. Pritoa tie ve}e imaat i ministri vo Vladata na Simeon Saksoburgotski. Koj }e se gri`i za licata koi sebe se narekuvaat Makedonci i sakaat da go izu~uvaat makedonskiot jazik, da imaat svoja makedonska crkva, makedonski pesni itn.

P.S.

Makedoncite sakaa da vlezat vo ovoj film zatoa {to se {pekulira deka preku nego vo 2002 godina }e se govori deka vo Gocedel~evsko, ili vo cela Pirinska Makedonija, dene{en Blagoevski okrug, nema nitu eden Makedonec.

Na{iot minister za vnatre{ni raboti Qube Bo{kovski vo znak na po~it kon deloto na Buneva {to ubila Srbin porobuva~ i zlostornik za Makedonija, a se borela nego da go zameni so bugarski, isprati telegrama do sobirot na makedonskite i bugarski vrhovisti po povod 74 godi{ninata od ubistvoto na Mara Buneva.

Gospodine ministre, ka`ete ni od kogo nie Makedoncite pobrzo da se branime, od Ali Ahmeti ili od va{ite bugarofili!?

N# ~udi zo{to va{ite bugarofili ne se anga`iraat da go odbele`at zaginuvaweto na makedonskite velikani \or~e Petrov, Pere To{ev, P. Acev ili barem zaginuvaweto na dene{nite braniteli na Makedonija, tuku na M. Buneva.

Vie, gospodine ministre, izgleda nedovolno ja poznavate istorijata na narodot od koj proizleguvate, za koj treba da se borite i go ~uvate negoviot nacionalen identitet. So va{ata telegrama ispratena do sobirot po povod godi{ninata od Buneva vie de fakto se stavivte na stranata na sledbenicite na deloto od Van~o Mihajlov, go priznavte nivniot sobir, ja priznavte nivnata organizacija "Radko", go priznavte postavuvaweto na spomen-plo~ata vo ~est na deloto od Buneva, a so toa go priznavte i urnatiot spomenik podignat od bugarskite okupatorski vlasti nekade vo 1941-1944 godina. Vie kontroverznata M. Buneva i nejzinoto borbeno delo za zamena na eden okupator na Makedonija so drug gi stavivte na belata strana od makedonskata istorija, a so toa ja izvalkavte istata.

I kako da imame doverba vo vas, gospodine ministre, koga vie dozvolivte da dojdat gosti od Bugarija vrhovisti~ki nastroeni i da organiziraat sobir so doma{nite vrhovisti, da podignat spomen-plo~a, da priredat panihida, da dr`at govori na javni mesta, da prireduvaat ru~eci za zadu{nina vo Domot na ARM, na site tie ~inovi da prisustvuvaat vrvni ~lenovi na partijata od vlasta DPMNE kako {to e porane{niot minister za sport i mladina, \or|i Boev, pretsedatelot na Komisijata za odnosi so verskite zaednici \or|i Naumov, pratenicite Aleksandar Talevski, Kiril Span~evski i dr.

Ta ne ste vinovni samo vie i va{eto Ministerstvo, gospodine ministre, vinovna e i MPC {to dozvolila vo najdobriot hram vo Skopje "Sv. Dimitrija" da se realizira panihidata, vinovni se i samite sve{tenici koi ja realizirale panihidata, vinoven e i Domot na ARM {to dozvolil prostorii za davawe na zadu{nina na Buneva. Vinovna e i makedonskata nacionalna televizija koja taka mirno i ednostvno, so pomiren ton gi iznesuva{e nastanite od sobirot, so bogata slika pa duri i govorot na bugarofilot i vrhovist po gen Vladimir Perev. MTV treba da znae deka toj Perev e sin na advokatot Haralampie-Rampo Perev, pretsedatel na prviot kvislin{ki odbor na Prilep vo 1941 godina ("Prilep i Prilepsko niz istorijata", Prilep, 1972, str. 147).

Ete, toj Perev be{e i zamenik na glavniot urednik na "Radio kultura" ili Treta programa na Makedonskoto radio, bugarofilot Simjon Simev, koj i denes tvrdi deka "Makedoncite imaat bugarski koren", deka "bra}ata Konstantin i Dimitrija Miladinovci se Bugari po poteklo", iako se od Struga i deka pesnite vo nivniot Zbornik se "bugarski", a ne makedonski narodni pesni. Toj Simev ne dozvoli na programata od "Radio Kultura" da se najde nitu eden zbor, ili nau~en trud koj bil posveten na 140 godi{ninata od pojavata na Zbornikot na Miladinovci. Na toj Simev generalniot direktor na MRTV Qup~o Jakimovski mu dozvolil da vr{i zabrana na emisiite posveteni na makedonskata kultura, jazik i istorija. Simev ne dozvolil da se ka`e nitu eden zbor od nau~niot sobir posveten na deloto od makedonskiot akademik Bla`e Koneski, go onevozmo`il nastapot na akademicite Mateja Mateski, Petar Ilievski i dr. za da go ka`at svojot zbor za vrednosta na deloto od B. Koneski.

Denes generalniot direktor na MRTV, Qup~o Jakimovski, samo gi preraspredeluva na drugi rabotni mesta vo negovata ku}a, Tretata programa ja ukinuva i bugarofilite gi ostava i ponatamu da si ja ostvaruvaat svojata cel - udiraat po op{tiot nacionalen identitet na makedonskiot narod od glasilata na Makedonskoto radio i televizija i da bidat pla}ani od narodnite pari na Makedonija.

Od gornoto se gleda deka poddr`uva~ite i sproveduva~ite na bugarofilstvoto vo Makedonija ni vlegle vo najvisokata dr`avna vlast, nacionalnata informativna ku}a, pa i vo drugite pi{ani i zvu~ni mediumi. Nivnata ataka vrz makedonskoto nacionalno bitie e te{ko zapirliva fortuna, pa zatoa nie grupa od gra|ani intelektualci i po~ituva~i na revolucionernite tradicii na Makedonija od Prilep se obra}ame do makedonskiot narod i povikuvame:

Narode makedonski, svesti se i ~ini go i posledniot udar protiv tvoite doma{ni neprijateli, oti }e bide predocna koga }e ti potpi{at doma{nite politi~ki lideri i "narodnite voda~i" u{te eden ramkoven dogovor so koj }e bide{ podelen i podaren na Bugarija i Albanija, a so toa izbri{an od kartata na narodite kako i od globusot na Zemjata.

Site onie {to se protiv patriotizmot i nacionalnoto edinstvo, nesomneno e deka se i protiv interesite na Makedonija i makedonskiot narod.

Iluzorno bi bilo ako ne bidam pokonkreten i ne go ka`am moeto viduvawe i konstatacija deka del od intelektualcite koi se zaslepeni po partiski, a ne po op{t makedonski nacionalen interes, kako i nekoi lideri i pretstavnici na politi~ki partii, imaat golem pridones {to na{ata dr`ava Makedonija i makedonskiot narod se najde vo vakva straotna, bezizlezna i katastrofalna situacija so mnogu `rtvi, masakri, kakvi {to ni istorijata ne pameti na ova podnebje. A dokolku gi imala nekoga{, toa bilo mnogu odamna, no za `al pak repriza na nekoga{ni pqa~ka{ki, aramiski, arnautski, balisti~ki, {iptarski, teroristi~ki bandi kako i sega. Ni{to podobro, sekoj den se formiraat s# nekoi novi nacinalisti~ki bandi. Ubivale, ubivaat i }e ubivaat, kidnapirale, kidnapiraat i }e kidnapiraat, nasila gi brkaat Makedoncite od svoite ku}i, ku}ite im gi palat ili so buldo`eri im gi ru{at za nikoga{ da nema kade da se vratat.

Gospoda, kakov so`ivot gledate ovde?

Socijaldemokratskiot sojuz, navodno za Makedonija, najglasen be{e deka bez nacionalno edinstvo nemame spas. Vedna{ kontradiktoren sam na sebe, sekoj onoj koj patriotski nastapuva, na tribini ili kade bilo i da se izrazuva svoe nacionalno ~uvstvo, tie za SDSM se avanturisti i destabilizatori na Makedonija. Za SDSM site onie koi poseduvaat patriotizam i nacionalna opredelba se Bugari, Grci samo ne Makedonci, {to e nonsens.

E, pa gospoda od SDSM ja i{kate muvata. Se nadevate ako digate mnogu vreva i mavtate so racete }e prejde na drug. Ne gospoda, taa ne se premestuva tolku lesno, za{to znae kade & e mestoto. Od kaj vas ne bega s# dodeka ne se uverite kolku vredite i povtorno se uverite deka vie i del od intelektualnata elita, posebno od Bitola, ste bile i ste glavno destabilizatori na bezbednosnata sostojba.

Vie gospoda od SDSM ste zaboravile deka od ustavnoto ime na Makedonija se otka`avte. Ste zaboravile deka znameto na Makedonija, {esnaesetzra~noto sonce, go simnavte od pred Sobranieto na R. Makedonija od jarbolot, stavivte drugo izmisleno. Zaboravite deka vlegovte vo golemata vladina koalicija, dobivte ministerski mesta za odbrana, za nadvore{ni raboti, go baravte i go dobivte koordinativnoto telo za spravuvawe so krizi. Zaboravivte deka ste potpisnici na Ramkovniot dogovor. Zaboravivte deka izlegovte od koalicijata koga bevte najpotrebni da pomognete za spravuvawe so razbesnetite ~akali, a vie izlegovte so negativen bilans, a sega obvinuvate drug.

Vie dobro testo & zamesivte na Makedonija, no za `al malku zgre{ivte, zaboravivte samo kvasec i sol da stavite, zatoa ne bidna ni{to od zamislata. Gospoda od SDSM znaete ili ne, sakale ili ne, patrioti i borci za nacionalno edinstvo ima Makedonija.

[to se odnesuva do pratenicite, navistina ne znam kogo pretstavuvaat i ~ii interesi branat. So gra|anite tribini ne odr`uvaat, vo Sobranieto na sednicite krajno se neseriozni, rabotnoto vreme pove}e go koristat vo bifeto. Spikerot na Parlamentot gi moli sekoga{ da vlezat vo salata poradi kvorum. Ramkovniot dogovor go izglasaa blagodarenie na Stojan Andov. Toj ~in go napravija bez oko da im trepne. Dodu{a nekoga{ se mnogu aktivni pratenicite, verojatno toa ne{to go zabele`a i po{irokata javnost, donesuvaweto na Zakonot za pratenici, salata be{e prepolna, nema{e mesto kade da sednat, za celiot izminat period ova e slu~aj {to nikoga{ nema da se zaboravi.

A, jas ve pra{uvam gospoda pratenici dali ste vie narodni ili nenarodni, koga dr`avata se nao|a vo faza na raspa|awe, razgraduvawe, teritorijata se deli, vojna se vodi, familii izbrkani od svoite ku}i, ku}ite im gi palat i ru{at, lu|e bez rabota, stopanstvoto stagnira, pravniot sistem ne funkcionira, beda, siroma{tija nevidena. A, vie samo si gradite karieri, bezmisleni benifici. Dali ste svesni deka od denot na donesuvaweto na va{iot Zakon, prestanuva da va`i i va{iot imunitet, bidej}i imunitetot e ustavna garancija, a Ustavot e imunitetlija. A vie Ustavot ne go po~ituvate, pa zo{to nie vas da ve po~ituvame? Zatoa, dodeka ne e docna, povle~ete go zakonot, otka`ete se od tie nezaslu`eni benifici, nemoj da se iznenadite koga }e vlezeme vo skapo opremenata sala, kaj {to go gradite va{iot imix.