Da go razgledame i zborot phoinikos. Ovoj anti~ko-makedonski zbor bil povrzan so vojnata. (fusnota - Ovoj zbor go prenesuva D-r Nade Proeva vo svojata kniga: "Studii za anti~kite Makedonci", Skopje, 1997, str. 58. Taa pi{uva deka zborot phoinikos za prv pat bil upotreben vo vremeto na Aleksandar Veliki). Nesomneno deka zborot frapantno nalikuva na dene{niot makedonski zbor "vojnik" i pra{awe e dali mo`ebi stanuva zbor za ist zbor. No, zo{to mislime taka? Najnapred treba da potsetime deka vo starogr~kiot jazik ne postoela soglaskata "v", dodeka vo anti~kiot makedonski jazik gr~koto "ph", t.e. "f" bilo izgovarano kako "v" (fusnota - Za izgovorot na bukvata "v" namesto "f" vo anti~kiot makedonski i vo frigiskiot jazik objasnuvawe ima vo knigata "Brigi" od d-r Eleonora Petrova, Muzej na Makedonija, Skopje, 1996, str. 207). Ottamu, bi sleduvalo deka vistinskiot izgovor na ovoj zbor bi bil "voinikos" (vojnikos). Ponatamu, rekovme deka na mnogu ne-gr~ki zborovi {to gi zapi{uvale Grcite, tie samite im go dodavale gr~kiot sufiks "os". Poradi ova, dokolku i ovoj zbor bil podlo`en na fenomenot "Interpretato Graeca", t.e. dokolku i ovde sufiksot "os" bil dodaden na ovoj negr~ki zbor, toga{ bi ispadnal ~istiot dene{en makedonski zbor "voinik" (vojnik), koj, osven izgovorot ima i sli~na etimologija so anti~kiot makedonski zbor "phoinikos", koja e locirana vo sferata na vojnata.

Na anti~ko-makedonskiot jazik izobilstvo na voda ({to na sovremeniot makedonski jazik se narekuva "vodi"), otprilika se izgovaralo kako "vedy" (vedi). Gr~kiot arheolog Aliki Stujanaki vo periodi~no spisanie "Edesaika hronika" (Edessa, maj-avgust, 1972) pi{uva deka makedonskiot grad Voden, {to Grcite go vikaat Edesa, otprvin bil brigiski grad i deka staroto ime na ovoj grad bilo Vedi, {to zna~elo "izobilstvo so voda" (fusnota - Andonovski Hristo: "Ju`na Makedonija od anti~kite do dene{nite Makedonci", Skopje, 1995 god.). I Sveti Kliment Aleksandriski pi{uva deka Makedoncite ja po~ituvale vodata (izvorite i rekite) i deka imale svoe bo`estvo, koe go narekuvale Vedy (Vedi). (fusnota - \or|i Pop-Atanasov: "Biblijata za Makedonija i Makedoncite", Menora, Skopje, 1995 g. str. 57). Zna~i i ovde imame sli~nost vo izgovorot pome|u anti~ko-makedonskiot zbor "vedy" (vedi) so dene{niot makedonski zbor "vodi" ({to go ima i vo drugi dene{ni slovenski jazici). Ovde sekako deka e i nivnata identi~na etimologija (izobilstvo od voda).

Dene{niot makedonski glagol "pe{", na drevniot makedonski jazik otprilika se izgovaral kako "pez". (fusnota - N.G.L.Hammond: "The Macedonian State, Origins, Institutions, and History", Published in the United States by Oxford University Press Inc.,New York.1989, ISBN 0-19-814927-1, r. 6).

Da go spomneme i anti~ko-makedonskiot zbor "Pella" (ime na prestolninata na anti~ka Makedonija). Etimologijata na ovoj zbor bila "kamen". Makedoncite (no i drugi slovenski narodi) i denes za kamenot go upotrebuvaat zbor "spila, {to izgovorno e sli~en so anti~ko-makedonski zbor "pella" (pela).

Anti~kiot-makedonskiot zbor, napi{an preku gr~ka interpretacija kako "skoidos", zna~el "sudii".

Takov e, na primer, zborot "arotos" {to bil upotrebuvan kako epitet na bogot Herakle (fusnota - Ovoj zbor i zborot "skoidos" gi prenesuva d-r Nade Proeva vo svojata kniga: "Studii za anti~kite Makedonci", Skopje, 1997). Etimologijata na ovoj zbor zasega ne e utvrdena, no (posebno ako se otfrli sufiksot "s" kako mo`en gr~ki dodatok) ovoj zbor e prakti~no ist so dene{nata makedonska pridavka (vsu{nost arhaizam), koja glasi "aroto" (stariot). Herakle (spored edna legenda) bil smetan kako najstariot predok na Makedoncite. Dali mo`ebi ovde le`i etimologijata na zborot "arotos", koja vo slu~ajov bi glasela "stariot"?

Da ja spomneme i slavnata Makedonska falanga. Nejzino najsilno oru`je bilo dolgoto kopje {to go upotrebuvale falangistite, koe se vikalo "sarissa" (sarisa). Kakva e etimologijata na ovoj zbor? Dali prvata bukva "s" e originalna ili, pak mo`ebi namesto nea, treba da stoi bukvta "z"? Poznat e slu~ajot so brigiskata (anti~ko-makedonska) bo`ica na zemjata, ~ie ime do denes ostanalo zapi{ano i kako "Semela" (Semela) i kako "Zemela" (Zemela). Dokolku e vakov slu~ajot i so zborot "sarissa" (sarisa), t.e. dokolku prvata bukva, namesto "s", bi bila "z", toga{ pred nas izleguva interesna pretpostavka za etimologijata na ovoj zbor. Vo slu~ajov ovoj zbor bi glasel "zarissa" (zarisa) {to e napadno sli~no so dene{niot makedonski povraten glagol, koj vo dijalektna forma glasi "zari se" (zari se), a mo`ebi i so zapovednata forma "zari se!". Sekako deka ova e samo pretpostavka, koja ima svoja osnova vo dosega iznesenite podatoci za preostanatite zborovi.

Od nekolku anti~ko-makedonski zborovi, koi imaat utvrdena etimologija mo`ebi mo`at da se nasetat i nekoi gramati~ki formi od ovoj jazik, koi vo nedostig na prostor }e gi ostavime za nekoja sledna prilika. Samo }e ka`eme deka i ovie formi se identi~ni kako soodvetnite formi od dene{niot makedonski jazik, no i od drugi slovenski jazici.

Da napravime osvrt i kon del od anti~ko-makedonskata onomastika. Pritoa treba da se imaat predvid dva momenti. Kako prvo, nema somnenie deka anti~kite Makedonci (glavno onie od povisokite krugovi) prifatile del od helenskata onomastika. No, fakt e i deka golem broj makedonski imiwa gi nemalo vo helenskiot onomastikon, a dobar del od niv se sre}avaat i vo podocne`niot makedonski onomastikon, t.e. potsetuvaat na imiwa izvedeni od zborovi od makedonsko ili od slovensko (venetsko) poteklo.

Vtor moment {to mora da se ima predvid e faktot {to i anti~ko-makedonskite li~ni imiwa do na{evo vreme glavno stignale zapi{ani preku svojata gr~ka (a vo pomal del i latinska) transkripcija. Smetame deka na golem del od ovie imiwa dopolnitelno im bile dodavani gr~kite sufiksi "os" i "s", a poretko i "us". Dokazi za ova ima pove}e, a ovde vo nedostig na prostor samo }e spomneme deka vo na{eto istra`uvawe imame izdvoeno nad 350 li~ni imiwa zapi{ani od anti~ki gr~ki avtori, koi imiwa pripa|ale na lica od razni negr~ki narodi. Ogromen broj od ovie persiski, trakiski, ilirski, egipetski, skitski, brigiski, libiski, indiski i drugi li~ni imiwa (no i toponimi i drugi zborovi) starite gr~ki avtori ve{ta~ki gi grcizirale, dodavaj}i im go gr~kiot sufiks "os", odnosno "s". Ponekoga{ starite gr~ki avtori odele dotamu {to vo svoite zapisi celosno go menuvale stranskoto li~no ime na koe naiduvale. Taka, na primer, egipetskiot faraon Khu-fu vo gr~kite izvori ostanal zapi{an kako "KeopS" (so zadol`itelniot gr~ki sufiks "s"). Potoa, indiskiot kral ^andragupta Grcite go zapi{ale kako "SandrotikOS" i taka natamu. Ponekoga{, pak, na istoto ime samo bil dodavan gr~kiot sufiks "os" (ili "s"). Taka na primer, imeto na egipetskiot kral Psamtik, Grcite go zapi{ale kako "PsametihOS". Ponatamu, makedonskoto ime Ata, ostanalo zapi{ano i kako Ata i kako AtaS (grcizirano so pomo{ na gr~kiot sufiks "s") itn.

Rekovme deka imame identifikuvano stotici vakvi primeri na ve{ta~ko grcizirawe na negr~ki imiwa (no i na drugi negr~ki zborovi) od strana na starite gr~ki pisateli, koi vo nedostig na prostor ovde nema da gi spomneme. Spored vakvata toga{na gr~ka praktika ispa|a deka narodi so sosema razli~ni kulturi, etni~ko poteklo (pa duri i rasi), kako {to se: Persijanci, Egipjani, Iliri, Arapi, Libijci, Trakijci, Etiopjani, Skiti, Indijci, Makedonci i drugi, imale identi~ni (gr~ki) zavr{etoci na li~nite imiwa. Sekako deka ova e nelogi~no i da se pomisli. Poradi seto ova vo prodol`enie posebno vnimanie }e obrneme na korenot na li~noto ime, za smetka na, vo golema mera, ve{ta~ki ufrlenite gr~ki sufiksi "os" i "s" (pa i "us").

Vo anti~ko-makedonskiot onomastikon }e vklopime i izvesen broj brigiski imiwa (glavno najdeni na teritorijata na Makedonija). Ova od prosta pri~ina {to Brigijcite odigrale glavna uloga vo etnogenezata na anti~kite Makedonci (fusnota - Za Brigite kako glaven etnikum vo etnogenezata na anti~kite Makedonci pi{uvaat nekolku avtori. Istra`uvawata na del od niv se spomnati vo studijata "Brigi" od d-r Eleonora Petrova; Muzej na Makedonija, Skopje, 1996, na pove}e mesta. Detalna elaboracija za dominantnata brigiska komponenta kaj anti~kite Makedonci ima napraveno i d-r Nade Proeva vo svojata kniga ""Studii za anti~kite Makedonci"; Skopje, 1997). No, da pomineme na konkretnite slu~ai. ]e spomneme del od anti~ko-makedonskite imiwa koi se isti ili mnogu sli~ni so podocne`nite makedonski imiwa ili zborovi, t.e. na imiwa i zborovi od preostanatite slovenski jazici. (fusnota - Site navedeni li~ni imiwa se prezemeni od spomenative knigi na d-r Nade Proeva i na d-r Eleonora Petrova, osven dokolku toa ne e poinaku nazna~eno. Srednovekovnite i novovekovnite makedonski imiwa se prezemeni od knigata "Re~nik na li~nite imiwa kaj Makedoncite" od d-r Qubica Stankovska, Skopje 1992. Vo ovaa vredna kniga zastapeni se nad 30.000 li~ni imiwa {to gi nosele Makedoncite vo Sredniot i vo Noviot vek. Za sekoe ime avtorkata nudi pismen dokument za negovoto postoewe).

Ata(s). Korenot na ova ime ja sodr`i imenkata "At", koja vo staroslovenskiot jazik zna~ela - kow. Potsetuvame deka anti~kite Makedonci bile golemi odgleduva~i na kowi. Imiwa so osnova na imenkata "kow" postojat i vo drugi onomastikoni. Takov e slu~ajot so imeto Asparuh, {to na stariot bugarski jazik zna~elo "vioren kow". I vo ponoviot makedonski onomastikon postoi imeto "Ata".

Atarhi(as). Korenot na ova ime ja sodr`i imenkata "atar".Toa e makedonski arhaizam za imenkata "qubov". Imiwa {to ja sodr`at imenkata "qubov" ima vo pove}e onomastikoni.

Bere(s). Korenot na ova ime go sodr`i glagolot "bere" {to go ima vo dene{niot makedonski jazik i vo drugi slovenski jazici. I vo dene{niot makedonski onomastikon postojat imiwa izvedeni od glagoli. Imeto "Bere" postoi vo sovremeniot makedonski onomastikon.

Crater(us). (fusnota - ova ime go spomnuvaat anti~kite biografi na Aleksandar Makedonski). Korenot na ova ime ja sodr`i imenkata "krater", koja ja ima vo dene{niot makedonski jazik, kako i vo drugi slovenski jazici. Vo sovremeniot makedonski onomastikon postoi imeto "Krate".

Caran(us). (fusnota - ime {to go nosel eden od legendarnite makedonski vladeteli). Ova ime asocira na dene{nata makedonska imenka "kruna", {to ja ima i vo drugi slovenski jazici. Vo sovremeniot makedonski onomastikon postoi imeto "Karan~e".

Dada. Imenkata "dada" vo dene{niot makedonski jazik zna~i "postara sestra". Vo srednovekovniot makedonski onomastikon, registrirano e potpolno istoto `ensko ime "Dada" (zapi{ano vo 16 vek).

Daron. Ova e ime na anti~ko-makedonskiot bog na lekuvaweto. Negovata etimologija e poznata i taa zna~ela "onoj {to daruva zdravje." Ova zna~i deka vo imeto na ovoj bog e sodr`ana dene{nata makedonska imenka "dar" (koja ja ima vo pove}e slovenski jazici). Vo sovremeniot makedonski onomastikon registrirani se imiwata "Daro" i "Darun".

Del(us). Glagolot "dela" (raboti) go ima vo staroslovenskiot jazik, kako i vo nekolku dene{ni slovenski jazici. Vo srednovekovniot makedonski onomastikon vo 15 vek e registrirano e imeto "Dele".

Dimno(s). Pridavkata "dimno" ja ima vo dene{niot makedonski jazik. Vo srednovekovniot i vo sovremeniot makedonski onomastikon postojat imiwata: "Dimna", "Dimnak", "Dimon" i drugi.