VERATA NA[A RISJANSKA

Sveti Tri Svetiteli

MED ZA VERNITE I TRN ZA ERETICITE

Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA

  • Jovan, mitropolit Evhaitski - eden od istaknatite crkovni pisateli vo XI vek, imal vizija vo son. Sekoj od ovie tri svetiteli mu se javile oddelno, vo golema slava, krasota, a potoa mu se javile site tri zaedno i mu rekle: "Nie sme edno vo Boga...".
  • Svetitelot Zlatoust niz site vekovi ja propoveda na lu|eto milosta Bo`ja: "Milost stra{na od krvavata Golgota, kade raspnatiot Gospod na svetot zlostorstvata im gi prostuva".

Vo 1084 godina, za vreme na vizantiskiot car Aleksij I Komnen, e vostanoven zaedni~ki praznik vo ~est na golemite Tri Erarsi, premudrite vselenski u~iteli na Crkvata i Svetiteli: Vasilij Veliki, Grigorij Bogoslov i Jovan Zlatoust. Pri~inata poradi koja e vostanoven ovoj praznik na Tri Erarsi e slednata: Vo Carigrad, me|u u~enite lu|e nastanal spor okolu toa koj od ovie trojca svetiteli e najgolem. Edni go vozdignuvale Vasilij zaradi negovata ~istota, hrabrost, izu~uvawe na site nauki za toa vreme. Drugi go vozdignuvale Grigorij, zaradi negovata dlabo~ina na umot vo bogoslovieto. Treti go vozdignuvale Jovan zaradi negovata krasnore~ivost pri {irewe na verata. Nastanala podelba me|u tie lu|e i edni se narekle Vasilijani, drugi Grigorijani, a treti Jovaniti. No, Bog ne dozvolil ovoj spor da ne bide re{en.

Sv. Vasilij Veliki, Sv. Jovan Zlatoust, Sv. Grigorij Bogoslov

Jovan, mitropolit Evhaitski - eden od istaknatite crkovni pisateli vo XI vek, imal vizija vo son. Sekoj od ovie tri svetiteli mu se javile oddelno, vo golema slava, krasota, a potoa mu se javile site tri zaedno i mu rekle: "Nie sme edno vo Boga, kako {to gleda{ i nema ni{to vo nas protivre~no ... nitu ima me|u nas ni prv ni vtor". Go zamolile da im sostavi bogoslu`ba i da im se odredi den za nivno slavewe. Mudriot Jovan datumot 30.01./12.02. go odredi za zaedni~ki praznik na ovie Tri Svetiteli. Prepodobni Jovan im sostavil i prekrasna bogoslu`ba.

ZAVISTA

Sveti Vasilij Veliki, arhiepiskop Kesariski, golemiot Bo`ji ugodnik, premudriot u~itel, borecot protiv ereticite, e roden vo gr. Kesarija Kapadokiska, okolu 330 godina, od tatko Vasilij i majka Emilija. Gi izu~il: filozofijata, retorikata, astronomijata i preostanatite svetski nauki za toa vreme. [kolski drugari mu bile Grigorij Bogoslov i Julijan Otstapnik. Vo zreli godini se krstil vo rekata Jordan, zaedno so svojot porane{en u~itel Evul. Ja propovedal Hristovata nauka, stanal poznat vo svetot i toga{niot vladika vo Kesarija mnogu mu zaviduval. Poradi toa, Vasilij zaminal vo pustina, kade ostanal do smrtta na vladikata. Podocna se vratil i bil postaven za arhiepiskop. Dobro ja rakovodel Crkvata okolu 9 godini. Vo bogoslu`bata se vika p~ela na Hristovata Crkva, koja nosi med na vernite i so trnot svoj gi bode ereticite. So~uvani se mnogubrojnite dela na ovoj Otec na Crkvata, bogoslovski, apologetski, podvi`ni~ki, kanonski, kako i Vasilijevata Liturgija. Mirno se upokoil vo Gospoda na 1.01. 379 godina i se preselil vo carstvoto Hristovo. Po`iveal na zemjata 49 godina. Vo Crkvata na Sv. M~. Evpsihij gi pogrebaa ~esnite mo{ti na golemiot ugodnik Bo`ji, Sv. Vasilij, koj postana i ostana Velik.

STRADAWA

Bo`jiot sluga Sv. Grigorij Bogoslov, arhiepiskop Carigradski, bil i ostanal zasekoga{ "svetilo na Pravoslavnata Crkva", zaradi ~istotata na karakterot, nezlobivosta, trudoqubivosta, dlabo~ina na umot i borbata protiv ereticite. Najslavno po dlabo~ina e negovoto delo "Beseda za Sveta Troica". Se upokoil vo 389 godina. Sv. Jovan Zlatoust, patrijarh Carigradski, e roden vo Antiohija, vo 354 godina od tatko Sekund vojvoda i majka Antusa. Bil krsten od Antiohiskiot patrijarh Meletij. Po smrtta na negovite roditeli go primil mona{kiot ~in. Ja napi{al knigata "Za sve{tenstvoto" i toga{ mu se javile svetite apostoli Jovan i Petar, prorokuvaj}i mu golema slu`ba, golema blagodat, no i golemo stradawe. Proslaven zaradi mudrosta, podvizite i silata na zborovite. So svojot zlaten um go protolkuval Svetoto Pismo. So golema revnost upravuval so Crkvata kako patrijarh Carigradski. Ja napi{al Zlatoustovata Liturgija. Gi pobedil ereticite. Ja izobli~il caricata Evdoksija, koja go ispratila vo progonstvo, kade pominal 3 godini i tamu kako ma~enik go predal svojot duh. "Slava na Boga za s# !" bea negovite posledni zborovi. Vo 438 godina negovite mo{ti se preneseni od s. Koman vo Carigrad. Svetitelot Zlatoust niz site vekovi ja propoveda na lu|eto milosta Bo`ja: "Milost stra{na od krvavata Golgota, kade raspnatiot Gospod na svetot zlostorstvata im gi prostuva". Milost koja do Hrista bila nepoznata.

So blagoslov na Negovoto Visokopreosve{tenstvo, Mitropolitot evropski, g. Gorazd