KOMENTAR

Gledano odnadvor

PEDA NE DAVAME, KILOMETRI PRODAVAME

Pi{uva: Slavko MANGOVSKI

Sme{no i tragikomi~no e da se gledaat predizbornite nastapi na, izgleda, najpopularniot politi~ar vo zemjava, ministerot za vnatre{ni raboti i odli~niot partiski vojnik, Qube Bo{kovski. Premierot, onoj najzaslu`niot, istiot koj svesno i namerno ja dovede Makedonija vo propast i mizerija, bil toj {to sega }e ja spasuva Makedonija. Ako sudime po propagandnite snimki objaveni vo (ne)nacionalnata televizija MTV, publikata se voodu{evuva so negovite izjavi deka ne davale ni peda od makedonskata teritorija, iako ve}e skoro edna tretina od taa teritorija se nao|a pod direktna kontrola na albanskite partii i organizacii. Edinstvenoto makedonsko prisustvo tamu se policiskite punktovi koi vsu{nost ja imaat funkcijata na grani~ni karauli, so taa razlika {to kontroliraat samo nekolku stotici metri na teritorija okolu niv. Drugata makedonska "kontrola" e lakrdijata so "vra}aweto na policijata" vo albanskite sela. Toa vra}awe vsu{nost se pro{etkite na me{ani policiski patroli, pridru`eni od OBSE i EU koi }e vlezat vo selata za saat-dva i }e si zaminat. Kolku e efektivna ovaa kontrola se poka`a minatata nedela koga na edna vakva patrola im se pribli`ija nekolku vooru`eni Albanci i im naredija da si zaminat. Policijata ponizno poslu{a i si otide.

Ova li e kontrola? Ova li e nedavawe na nitu peda makedonska zemja? [to li mislat Premierot i negovoto pion~e Bo{kovski? Deka makedonskiot narod e glupav? Deka ima glupavi navistina ne e sporno. Ne e sporno ni deka ima i takvi koi ne se glupavi i da se nadevame deka takvite }e glasaat na slednite izbori, ako voop{to se odr`at izbori. Sekoj den se s# po~esti najavite za proletna ofanziva na Albancite. Premierot i pion~eto }e napravat s# slednata vojna sigurno da ja izgubime i da go ostvarat ona {to e ve}e prodadeno.

Kade se parite?

Mora i vie verojatno da se pra{uvate dali gi dobivme parite od najglasniot bugarski anti-Makedonec Bo`idar Dimitrov, koj veti deka }e mu dade eden milion dolari (ili evra) na onoj koj }e doka`e deka postoela makedonska nacija vo 19 vek. Nie, kako {to se se}avate, objavivme vakov dokaz (a takvi ima mnogu) i javno gi pobaravme parite. Do zatvoraweto na ovoj broj od vesnikot Dimitrov nitu se javil, nitu ni gi pratil parite. Re{ivme da po~ekame u{te malku pred da po~neme javno da go narekuvame la`go, lumpen, hipokrit, demagog, ignorant, ludak i u{te nekoi drugi raboti (primame sugestii).

Vo me|uvreme eve i eden dokaz deka postoela makedonska nacija vo 18 vek. Toa e ukaz na ruskata imperatorka so koja se dozvoluva naseluvaweto na nekolku narodi, me|u koi i makedonskiot, vo Rusija. Ako dokazot za 19 vek vrede{e milion, kolku li }e vredi ovoj dokaz? Mo`ebi Dimitrov bi trebalo da bara me|unaroden zaem so ogled deka zapadnal vo dolgovi?

Na{iot "prijatel" Karaka~anov

Ne im veruvav na u{ite koga pred nekoj den mi ka`uvaat deka me bara nekoj Karaka~anov na telefon. Na sekretarkata & se pretstavil kako "mnogu lo{ ~ovek" od Bugarija. Vedna{ razbrav deka ~ovekot mora da e Krasimir Karaka~anov, ekstremen anti-Makedonec i pretsedatel i porane{en pratenik na najbugarskata od site partii vo Bugarija, VMRO-Bugarsko nacionalno dvi`enie. Ne krijam deka bev v~udoviden koga navistina na telefonot be{e tokmu toj, famozniot i kontroverzen Karaka~anov.

Zo{to v~udoviden? Pa vaka verojatno bi izgledalo koga |avolot bi mu telefoniral na papata (ili ne{to sli~no). Se ispostavi deka Karaka~anov sepak re{il deka vredi da go ~ita "Makedonsko sonce" (otkako revoltirano go isfrli na zemja vo programata na bugarskata bTV za koja pi{uvavme vo predminatiot broj) i mi se javi da mi gi soop{ti negovite komentari po povod moite pisanija. Prvo me pra{a zo{to ne sme go objavile celiot tekst od dokazot na P.R. Slavejkov (impliciraj}i, se razbira, deka nie sme sakale da go "skrieme" tekstot – inaku Bugarite se ubedeni deka kaj nas istorijata e falsifikuvana i nie ne ja poznavame) na {to jas go informirav deka skoro celiot tekst be{e objaven vo naredniot broj i deka kompletniot tekst e objaven na Internet ve}e nekolku godini.

Vtorata zabele{ka mu be{e deka sme napi{ale deka e Vlav. Ni objasni deka po majka mu poteknuva od lerinskoto selo Prekopana i deka nejzinata familija se preselila vo Bugarija pred Ilindenskoto vostanie. Gi proveriv informaciite vo knigata na Simovski i se poka`a deka seloto navistina bilo makedonsko i deka `itelite postepeno se iselile vo Carigrad, Bugarija i Romanija. Seloto be{e totalno uni{teno za vreme na gra|anskata vojna. Za ova morame da mu se izvinime na Karaka~anov deka barem po majka mu ne e Vlav. I po tatko mu, veli toj, ne e Vlav, tuku Bugarin. ]e mu veruvame, zasega, deka sepak Karaka~anov ima makedonska krv vo nego.

Vo prodol`enie na razgovorot, Krasimir (zabele`uvate deka sega po~navme na poprijatelski ton) po~na da mi gi redi voobi~aenite bugarski "dokazi" za toa deka Makedoncite bile Bugari. Za negova nesre}a jas dobro gi poznavam site ovie "dokazi", taka {to i pokraj toa {to izredi dosta od niv, jas se obidov da mu ka`am deka kako {to denes vo Bugarija ako nekoj se deklarira kako Makedonec, }e bide izlo`en na neprijatnosti, mo`eme da zamislime kako toa bilo pred 100 ili 150 godini koga sekoj takov ~ovek nemal drug izbor osven da se deklarira kako Bugarin. Vo sprotivno, ne samo {to }e ostanel bez rabota, tuku lesno mo`el da zavr{i i so kur{um vo ~elo. Razgovorot se prefrli na na{ite dokazi za postoeweto na Makedonci niz vekovite i se poka`a deka Krasimir, i pokraj toa {to tvrdi deka e istori~ar, sepak NE POZNAVA mnogu dokumenti za makedonskata istorija, {to go potvrduva faktot deka vo Bugarija se krijat dokazite i deka Bugarite se zabludeni i izla`ani vo vrska so Makedonija. Zatoa jas mu predlo`iv da organizirame javna debata na nekoja bugarska televizija kade sekoj }e pretstavi dokazi za ona {to saka da go ka`e, pa da vidime kolku vo Bugarija ja poznavaat makedonskata istorija.

Na krajot na razgovorot mu ponudiv na Krasimir da mu ispratam po Internet nekolku istoriski dokumenti i toj veti deka }e mi ispratel. Da se nadevame.

"Makedonsko sonce" smeta deka kontaktite so zabludeni se korisni. Ako ne uspeeme da im gi otvorime o~ite, barem da im vleeme malku somne` deka se manipulirani i neinformirani. Drugoto }e si dojde samo po sebe.