Bra}a i sestri, Makedonci i Makedonki! Vreme e da staneme kako eden protiv {iptarskata tiranija, protiv nivnite banditski hordi, protiv nivnata narko-mafija, koi na{ite vekovni imoti ni gi odzemaat, kidnapiraat, ubivaat, ograbuvaat i opo`aruvaat na{i domovi. Palat, urivaat i skvernavat na{i svetili{ta - gi razru{uvaat na{ite crkvi i manastiri; so makedonska vrela krv se poprskani na{ite sveti iskonski ikoni. Gorat na{ite kitni sela, a plamenot visoko se kreva! Siluvaat i obes~estuvaat na{i majki, `eni, sestri i }erki! Dr`at pod okupacija na{i teritorii! Do koga }e ja trpime ovaa {iptarska prokletija, do koga }e slu{ame za nivnite zulumi? S# im dadovme, a sakaat da n# napravat nivni robovi vo na{ata sveta zemja, da n# proteraat od na{ite vekovni ogni{ta! Do koga }e gledame yverstva pred na{i o~i?

Zarem treba da se pla{ime od amerikanskiot kauboj Perdju, od francuskiot pustolov Leotar, od {panskiot konkvistador - {iptarskiot pokrovitel Solana i pro~ueniot "sudija" nad sudiite Karla del Ponte na "slavniot" Ha{ki sud. So kakva "bogata" `etva }e n# zala`uvaat, {to ja "pro`neale" vo na{ata zemja vojskite na belosvetskite avanturisti; kakvo muzejsko oru`je u{te od turskoto ropstvo sobrale i prika`ale, pred svetskata javnost, koga i den denes se puka i ubiva vo zapadna Makedonija so najmoderno amerikansko oru`je? Kade se "`etvarite"? Kade e intervencijata i bombardiraweto na NATO, nad {iptarskite gnezda i jataci?!? Zo{to se prikrivaat teroristi~kite zlostorstva i zlostornici, koga ne se znae i po tolku meseci, kade se kidnapiranite Makedonci? Dali se `ivi, dali se ubieni i masakrirani?!? Kade se nao|a sega toj "slaven" i nadaleku pro~uen "junak nad junacite" - Amerikanecot Voker, da ja otkrie i poka`e na svetot masovnata grobnica, da gi obelodeni {iptarskite zlostorstva i zlostornici? Koga }e zapo~ne nivnoto sudewe vo Hag? Koga...?!?

Zarem mo`at na Makedoncite da im zabranat da se branat, zarem mo`at da go sudat celiot makedonski narod i ve~no da gi za{tituvaat {iptarskite zlostorstva i zlostornici! Zarem treba da dozvolime natamo{en genocid nad pravoslavnoto naselenie! Zarem treba da go dozvolime sozdavaweto na "Golema Albanija" na makedonskata sveta zemja, pod bajrakot na dvoglaviot crn orel! Zarem treba da dozvolime...?!

Makedonci, kade i da ste po beliot svet, znajte deka ne mo`ete, nieden ~ekor da napravite, a od na{ata mila Makedonija da ne se ~ue glasot na vitinata i pravdata, koj ve povikuva pod bajrakot na slobodata. Zarem, }e go pogazite {esnaestzra~noto sonce makedonsko na alovoto zname Aleksandrovo! Povikani ste vie, sinovi na zemjata, za pomo{ i odbrana na Tatkovinata. Site za eden, eden za site!

So ovaa poznata parola da ja zapo~neme ovaa sveta akcija! Ostanete & verni na Makedonija vo ovoj presuden mig - pobedata }e bide na{a! Razvejte go bajrakot na nepokorot, oti ropski i pod postojani zakani na {iptarskite hordi, ne mo`e da se `ivee.

Makedonci, sinovi na Makedonija! Denes se nao|ame vo vreme na zagovor za raznebituvawe na Makedonija. Vreme na isku{enija za sekoj Makedonec. Imame samo eden edinstven izbor: ili }e kapitulirame pred agresijata na teroristite i predavstvoto na makedonskite izrodi; ili pak }e se borime da ja so~uvame svetata zemja, ostavena kako amanet od na{ite slavni pradedovci. Se nao|ame pred odlukata! Pa, da se odlu~ime kako {to dolikuva! Pravo i dol`nost na sekoj Makedonec e toa da go napravi! Dali }e gi zaboravime na{ite heroi koi so vekovi ja sozdavale makedonskata istorija, ili }e ja prodol`ime i ponatamu nivnata borba za slobodna i demokratska Makedonija!

Dostojni na imeto i slavata na makedonskite velikani; zapomnete deka vo ovoj mig vi se poveruva ~esta i slavata na Tatkovinata. Ne pla{ete se od {iptarskite teroristi i ekstremisti, od nivnite belosvetski "olesnuva~i", za{to toa za {to se borite, sveto e! Bidete gordi i vozdignati do neboto, kako iljadoletnite dabovi na [ar Planina! Poznato e deka sekoe srce koe ~uka za slobodata, nikoga{ ne prestanuva da ~uka!

Nadaleku se slu{a pisokot, lelekot - glasot od Balkanot - od Makedonija! Glasovite i molbite na Makedoncite od Kumanovsko, Tetovsko, Gostivarsko ne mo`at da se izdr`at pove}e! Nemilosrdnoto i brutalno ubivawe, masakrirawe, siluvawe, kidnapirawe, proteruvawe kako premre`je se javuva pred na{ite o~i! Bolkata i `alosta pritiska kako kamen! Solzite se nepresu{ni! Gladni, obespraveni, proterani, neza{titeni molat da pomogneme, da gi za{titime! Da im dademe nade` za `ivot! Dol`nosta i qubovta ni nalaga toa da go storime.

Makedonci od celiot svet! So nas e pravdata! Pravdata i vistinata! Ne sme sami, so nas se site ~esni i pravdoqubivi hristijani, site slavjani, site humani i miroqubivi lu|e na svetot koi ja poznavaat vistinata za Makedonija. So nas e Bog! Nie sme tie koi morame da se zakolneme so zavet i zada~a deka nema da gi zaboravime slavnite vojvodi, koi svojata krv ja proleale, za narodot svoj, koi zaludno ne gi polo`ile svoite `ivoti na oltarot na Tatkovinata.

Makedonci, sinovi na Makedonija! Da pobrzame kon tatkovinata, tamu kade se strada, kade se ubiva, ograbuva, pla~e i `ali za izgubenite sinovi! Tie koi n# o~ekuvaat neka re~at: "Eve gi na{ite bra}a, pristignaa od svetot; eve ja nivnata pomo{!". Bo`jata milost neka n# sledi, za slobodata koja ni e draga, za pravdata i demokratijata na dr`avata!

Najgolemiot problem so koj se soo~uva deneska Republika Makedonija e nemaweto na makedonsko lobi i nemawe na vlijatelni li~nosti lobisti vo i okolu monarhiite ili kralskite semejstva vo Evropa. Ako imame barem edna li~nost koja }e be{e krvno povrzana so nekoja od bilo koja kralska familija od Evropa, sigurno Makedonija nema{e da bide zemja na eksperiment na se~ii interesi. Deneska ako pogledneme od sosedite, pa i cela Evropa, site kralski familii se krvno povrzani, a znaeme kakvo vlijanie imaat kralskite familii vo svoite zemji i vo svetot, pa nema {to da ni e ~udno ~ija i kakva politika sproveduva Solana.

Dali na ovoj gospodin mu do{lo da ja spasuva Evropa od Makedonija, ili ima nekakva misija za uni{tuvawe i na ovoj del {to ostana od Makedonija, zo{to vo praktika se poka`a deka makedonskiot narod i makedonskata dr`ava im smetaat na mnogu zemji.

Pa Makedonci i Makedonki, eden od spasot za Makedonija e obnovuvaweto na monarhijata i krvno povrzuvawe so voda~ite vo dene{no vreme. Ako toa go napravime, veruvajte Solana }e se zalaga i za Makedoncite vo Albanija, Bugarija, Grcija, a }e gi bara i vo Avganistan, Pakistan i Taxikistan pa s# do Indija, a ne kako deneska {to ja iseluvaat zapadna Makedonija, i ni ja uni{tuvaat dr`avata. Ako dene{nite kralstva so gordost gi stavaat i nosat imiwata od nekoga{nata slavna makedonska dinastija, zo{to nie ne ja obnovime i go potsetime svetot deka ovie slavni imiwa {to gi nosat se od Makedonija.

Edno od pozna~ajnite pra{awa vo oblasta na zemjodelstvoto vo Republika Makedonija, e i sostojbata so otkupot i plasmanot na tutunot, odnosno "`oltoto zlato", kako industriska granka od koja egzistiraat pove}e od polovinata zemjodelci, koi ne se zadovolni od cenite na tutunot, koi ~esto pati i ne gi pokrivaat tro{ocite na proizvoditelite i tutunxiite, pri{to i ~estopati otvoreno reagiraat, no nivniot glas ne stignuva do tamu kade toa treba da se slu{ne.

Ako pred dvaesetina i pove}e godini eden kilogram tutun ~ine{e kolku eden kilogram sirewe, toa od toj period vidno se izmeni i cenata padna, a na sireweto se poka~uva. Nema potreba da nabrojuvame kakvi s# maki gi ma~at tutunoproizvoditelite od mart mesec, pa s# do predavaweto na istiot vo tutunskite monopoli za da se proizvede kilogram tutun.

Ni se ~ini deka problemite so ovaa industriska i zna~ajna granka se provlekuvaat i odolgovlekuvaat sekoja godina i nikako da se iznajde vistinska vrednost na ovaa makotrpno proizvodstvo, za koe ne{to pove}e korist ima dr`avata, da ne re~eme i samite vraboteni vo monopolite i tutunskite pretprijatija, koi po osamostojuvaweto se privatiziraat i stanuvaat kompanii, a koi pred sekoja otkupna sezona ne tro{at zborovi javno da istaknuvaat deka nemaat pari za otkupot i deka soodvetni finansovi organizacii i vladata ne im odobruvaat dovolno finasii za otkup na tutunot i deka imaat problem so plasmanot na istiot, kako i toa deka soodvetnite ministerstva, posebno za zemjodelie i stopanstvo ne iznao|aat soodvetno merilo. Imaj}i predvid deka sostojbata so zemjodelstvoto i stopanstvoto vo dr`avata e lo{a, no sakale ili ne morame da priznaeme deka golem broj na semejstva se prinudeni da se zanimavaat so tutunot za da opstojat i gi prehranat svoite semejstva.

Zatoa za niskata cena na "`oltoto zlato" otvoreno reagiraat i samite tutunoproizvoditeli, koi velat deka dr`avata vo izvesna merka ne e dol`na da obezbeduva pari za monopolite, koi od edna strana ronat solzi deka nema plasman i dovolno pari za da go otkupat i plasiraat tutunot, a od druga, imaat pari za da sekoja godina si delat kako dividenta po desetina i pove}e iljadi germanski marki za sekoj akcioner. Zatoa tutunoproizvoditelite se pra{uvaat od koi izvori gi crpat dividentite, za koi akcionerskite tutunski pretprijatija i kompanii nemaat posadeno nitu koren rasad tutun, a "masloto" go sobiraat i zimaat ovie tutunski kompanii. Zo{to ne se razmisluva divdienti da dobivaat i direktnite tutunoproizvoditeli?

Za vakvata sostojba }e treba da se podzamisli i Vladata i Ministerstvoto za zemjodelstvo i samite monopoli i kompanii, ako se saka da ima pravedna cena, otkup i pove}e proizvoditeli na tutun.

^itaj}i go spomnatoto pisanie od Bugarinot ili bugaromanijakot Georgi Ivanov, lu|eto se pra{uvaat dali ova e provokacija za da se napipa etni~kiot puls na Makedoncite, ili ne{to drugo. Mo`ebi ova e delo na dinosaurusite koi po tradicija rovarat po svetot i na Balkanot, kako politi~ki taka i nacionalno.

Dinosaurus zna~i stra{en gu{ter. Se misle{e deka tie ogromni gu{teri izumrele vo minatite geolo{ki epohi pred milioni godini, ama za `al, zakanuva~koto bezsodr`insko pismo od g. Georgi Ivanov e u{te eden dokaz, me|u mnogu drugi, deka tie ajvani u{te ne is~eznale od povr{inata na planetava, kako {to ne is~eznala ~ove~kata glupavost, krvo`ednost, ignorancija. Pri takvata realnost ne e ~udno koga se konstatira deka vo Evropa postojat lu|e koi so prezirawe i potcenuvawe gledaat kon balkanskite narodi smetani za divjaci, ubijci, nedemokrati. Za sre}a pisanieto od g.Georgi Ivanov e "demokratsko" bidej}i po~nuva so edno prefineto "Dragi gospoda". Potoa im e zakanuva na direktorot i na glavniot urednik na "Makedonsko sonce" so toa {to tvrdi deka tie publikuvale lagi i tie dvajcata "eden den" }e bile sudeni zatoa "{to manipulirale so narodot".

Spomnatiot demokrat zaborava deka dokolku eden den se sudat direktorot i urednikot, toga{ neizbe`no }e treba da bide suden i celiot makedonski dreven bibliski narod.

Gospodinot Georgi Ivanov izjavuva deka ne znael za kogo rabotele direktorot i glavniot urednik na nedelnikot i koj im obezbeduval bogat `ivot? Odgovorot na toa bitno pra{awe e vpro~em lesen: tie se agenti, agenti na makedonskiot narod, kako {to bi rekol pokojniot Dragan Bogdanoski. Dobro bi storil Ivanov da se informira i preku statijata od Bogdanovski objavena pred mnogu godini vo eden makedonski emigrantski vesnik pod naslovot: "Odgovor na balkanskite mongolci-Bugarite".

G. Ivanov dobro bi bil inspiriran ako pro~ita i po nekoja kniga za istorijata na Bugarija koja go posvoila, delo od nepristrasni avtori, stranci. Taka }e doznae na primer deka vo prvata polovina od 19 vek, vo taa zemja ne postoele nikakvo nacionalno, etni~ko ~uvstvo i svest i toa odelo tolku daleku {to pri kratkata revolucionernoborbena epopeja na Hristo Botev, koj so nekolku desetici emigranti, me|u koi i nesre}ni makedonski pe~albari vo Romanija, do{le po Dunav so cel da pomognat na nekakvo la`no vostanie protiv turskata vlast. Askerot gi razbil, pa se raseale po planinite kade divi bugarski ov~ari po~nale da gi gonat i ubivaat za da im ja zemat pu{kata, ili ~evlite. Taka, Bugarin go ubil i poetot Hristo Botev, nastani {to se op{to poznati vo literaturata {to zboruva za taa epizoda deka e od tipot na najsramnite vo istorijata.

Baj Georgi im sovetuva na obvinetite novinari od nedelnikot da ~itale knigi (za da ja nau~ele "vistinskata" istorija). Me|utoa, od negovoto pisanie se gleda deka negovite poznavawa na toa pole se ograni~ile na nekoja bukva za osnovno u~ili{te i ako nekoj ima potreba da si gi pro{iri kolku-tolku istoriskite horizonti, toa e g. Ivanovski, pobugar~eniot Makedonec. Inaku tokmu toj }e bide suden i stol~en od te{kiot valjak na istorijata. Negoviot ignorantski avanturizam vo davaweto lekcii po istorija se poka`uva, kako i kaj drugi nemu sli~ni, kako anahronizam, vo vreme koga, iako zasega ne e mnogu vidlivo, balkanskite narodi zaedno so Makedonija trgnale kon podobra idnina i kon priznavawe na anti~kata makedonska nacija bez koe ne mo`e da se zamisli Balkanot. Imeno, na Poluostrovot nema samo odrodeni kako Ivanov, tuku ima i golem rezervoar siva materija koja se budi, stanuva svesna za svoeto postoewe, za svojata konstruktivna sila. Taa siva materija edna{ }e pobedi i Balkancite }e se vklopat vo familijata na kulturnite, napredni i bogati nacii, oti na site tie narodi dosta im e od frazeologija. Nim im treba mir, prijatelstvo, vzaemno pomagawe, solidarnost, bidje}i istorijata ne u~i deka s# drugo e vetar vo magla. Kako {to makedonskiot narod veli: Krastavite magariwa se nasetuvaat preku devet planini i devet vodi, pa tr~aat da se sretnat za me|usebno da se po~e{aat. Taka i site Ivanovci }e se sretnat po grobi{tata na Istorijata.