Diplai(os). (fusnota - Ova ime e prezemeno od izdanieto "Macedonia acta archeologica", br. 11, 1987-1989; Skopje, 1990). Ime na gorno-makedonski (pajonski) vladetel. Vo negovoto ime e sodr`ana imenkata "dipla" {to vo dijalekti~ka forma vo dene{niot makedonski jazik zna~i "buket cve}e". Isto taka imenkata "dipla" se upotrebuva i kako naziv za eden vid star makedonski duva~ki instrument.

Dita. Vo slovenskite jazici postoi imenkata "dite" ili "dete". Imeto "Dita" e registrirano vo Makedonija vo 19 vek.

Dita(s). Ovde o~igledno stanuva zbor za prethodnoto ime Dita, samo {to e grcizirano so sufiksot "s" na krajot.

Dud(es). Imenkata "dud" (vid rastenie) ja ima vo nekolku slovenski jazici. Vo sovremeniot makedonski onomastikon se registrirani imiwata: Dude i Duda.

Glaukia(s).(fusnota - Imeto Glaukias go spomenuvaat biografite na Aleksandar Makedonski). Dali ova ime ne e izvedeno od imenkata "glava"? Vo 19 vek vo Makedonija e posvedo~eno ma{ko ime "Glavko" (Miladinovci "Zbornik"; Skopje, 1983, poglavie: "Sopstveni narodni imiwa", str. 506), kako i imiwata: "Glavno", "Glav~o", "Glave" i drugi.

Kopria. Ova ime mo`ebi e povrzano so imenkata "kopra" (mirudija). Poznata e praktikata na izveduvawe li~ni imiwa od poimi od rastitelniot svet. Vo 16 vek srede Makedoncite e registrirano imeto "Kopra"

Lasten. Ova ime mo`e da bide povrzano so imenkata "lastovica" (na srpski: "lasta"). Vo sovremeniot makedonski onomastikon postoi imeto "Laste".

Lyka. Ova makedonsko `ensko ime, verojatno e izvedeno od imenkata "lika" (ubavo lice). Imeto go ima i vo sovremeniot makedonski onomastikon.

Milo. Ova ime go spomenuva Plutarh kako ime na makedonski vojskovoditel vo makedonsko-rimskite sudiri. Ova ime do denes postoi vo makedonskiot onomastikon. O~igledno deka e potpolno identi~no so dene{nata makedonska pridavka "milo", od koja se izvedeni i drugi dene{ni imiwa: "Milo{", "Milko", "Milka" i drugi.

Mamina. Ova ime e celosno identi~no so dene{nata makedonska pridavka "mamina" (onaa {to pripa|a na svojata majka). Vo 18 i vo 19 vek vo Makedonija e registrirano imeto "Maminka".

Mama. Ime identi~no so dene{nata makedonska imenka "mama", koja sekako deka ja ima i vo drugi jazici. Vo srednovekovniot makedonski onomastikon e registrirano imeto "Mamica" (deminutivna forma od "mama").

Mama(s). O~igledno deka ova e grcizirana varijanta na prethodnoto ime.

Manta. Vo dene{niot makedonski jazik postoi imenkata "mantija", {to pretstavuva vid dolga obleka. Imeto Manta e registrirano i srede Makedoncite od 19 vek.

Mantyes. Ova ime verojatno e varijanta na prethodnoto. Izgovorno ovaa varijanta (so isklu~ok na sufiksot "s") e u{te pobliska do imenkata "mantija".

Med(es). Korenot na ova ime ja sodr`i imenkata "med", koja ja ima vo pove}e slovenski jazici. Vo sovremeniot makedonski onomastikon postoi imeto "Mede".

Myrcin(us). Ime na kral na anti~ko-makedonskoto pleme Edoni, spomnat od Herodot. Dokolu go otstranime gr~kiot sufiks "us", se dobiva imeto Myrcin (Mirkin). Vo dene{niot makedonski onomastikon postoi `enskoto ime "Mirka" (izvedeno od imenkata "mir"), dodeka "Mirkin" e pridavka koja zna~i "onoj {to i pripa|a na Mirka". Srede Makedoncite, s# do po~etokot na 20 vek, ma`ite ~estopati se determinirale spored imeto na svojata majka (Kanin - sin na Kana; Mirkin - sin na Mirka i sl.). Dali mo`ebi istiot slu~aj go imame i kaj ova ime? Vo sovremeniot makedonski onomastikon postojat imiwata:"Mirin", "Mirkan", "Mirka" i drugi.

Mucati. Glagolot "mucati" postoi vo nekoi slovenski jazici. Vo makedonskiot jazik glagolot "mucna" zna~i "zboruva". Mo`ebi ova ime mo`e da se dovede vo vrska i so imenkata "mucka". Dokolku "c" ja ~itame kako "k", toga{ mo`ebi korenot na ova ime mo`e da se povrza i so imenkata "muka~" ({to zna~i pla~ko, dete koe pla~e). Vo sovremeniot makedonski onomastikon postojat imiwata: "Mucan","Muce", "Mucko", "Mukan", "Muko" i drugi.

Nana. Imenkata "nana" vo makedonskiot jazik denes se upotrebuva za oslovuvawe na postara `enska rodnina. Vo dijalekti~ka forma "nana" isto taka e glagol {to zna~i spie. Vo 19 vek vo Makedonija e registrirano identi~no ime "Nana".

Pita. Imenkata "pita" (vid jadewe), ja ima vo pove}e dene{ni slovenski jazici. Vo srednovekovniot i vo sovremeniot makedonski onomastikon postojat imiwa izvedeni od vidovi na hrana: "Piro{ka", "Pitulica", "Pito" i drugi.

Pittak(os). Dali e ova varijanta na prethodnoto ime? Vo dene{niot makedonski jazik postoi imenkata "pita~", koja zna~i onoj {to bara. Postoi i imenkata "pitie". Vo sovremeniot makedonski onomastikon postojat imiwata: "Pito", "Piteko" i drugi.

Plator. Imenkata "plat" postoi vo dene{niot makedonski jazik kako vid kvalitetno platno. Sufiksot "or" se sre}ava i kaj drugi ma{ki li~ni imiwa, {to zna~i deka toj e nezavisno staven vo odnos na korenot "plat". Vo sovremeniot makedonski onomastikon postoi imeto "Platin".

Pyri(as). Korenot na ova ime mo`e da bide povrzan so imenkata "pir" (veselba). Vo sovremeniot makedonski onomastikon postoi imeto "Piri".

Pyrh(os). Verojatno se raboti za varijanta na prethodnoto ime.

Perustae. Imenkata "perustija" vo dene{niot makedonski jazik zna~i `elezen trono`nik za gotvewe na otvoren ogan - predmet {to imal golemo zna~ewe vo prigotvuvaweto hrana vo minatoto. Vo sovremeniot makedonski onomastikon postoi imeto "Peruska".

Rumi. (fusnota - imeto Rumi e prezemeno od Aleksandar Matkovski "Makedonija vo delata na stranskite patepisci 1778-1826"; Skopje, str. 54). @ensko ime, koe mo`ebi e povrzano so pridavkata "rumena". Vo sovremeniot makedonski onomastikon postoi identi~no ime "Rumi", koe pretstavuva skratena forma od `enskoto ime "Rumena".

Sita. Ime koe e identi~no so dene{nata makedonska pridavka "sita" (najadena). Vo sovremeniot makedonski onomastikon postoi imeto "Sitko".

Sopol(is). Ova anti~ko-makedonsko ime go spomnuva gr~kiot istori~ar Arijan kako ime na makedonski oficer vo vojskata na Aleksandar Makedonski. O~igledno deka ova ime ja sodr`i imenkata "sopol" (silen izvor) od staroslovenskiot jazik. Vo sovremeniot makedonski onomastikon postoi imeto "Sopol".

Stasanor. Ova ime ja sodr`i dene{nata makedonska pridavka "stasan" (zrel). Rekovme deka sufiksot "or" go ima i kaj drugi ma{ki imiwa, {to zna~i deka toj e nadvor od korenot "stasan". Vo sovremeniot makedonski onomastikon postojat imiwata: "Stasin", "Stase", "Staso".

Silen(us). Ime na {umski demon od brigiskata mitologija. Korenot na ova ime ja sodr`i dene{nata makedonska pridavka "silen" (onoj {to ima duhovna ili fizi~ka sila). Vo srednovekovniot i vo sovremeniot makedonski onomastikon postojat sli~ni imiwa: "Silan", "Silane", "Silano" i drugi.

Stamen(os). Korenot na ova ime ({to go spomnuvaat biografite na Aleksandar Makedonski) ja sodr`i dene{nata makedonska pridavka "stamen" (cvrst). Vo sovremeniot makedonski onomastikon postoi imeto "Stamen".

Sever(os). Korenot na ova ime ja sodr`i imenkata "sever", koja ja ima, ne samo vo sovremeniot makedonski jazik, tuku i vo pove}e dene{ni slovenski jazici. Vo sovremeniot makedonski onomastikon postoi imeto "Sever".

Sipa. Vo makedonskiot jazik postoi imenkata "sipa" (vid slatkovodno `ivotno, koe `ivee vo makedonskite ezerski vodi). Poznata e praktikata li~ni imiwa da se davaat spored imiwa na `ivotni. Vo sovremeniot makedonski onomastikon postoi imeto "Sipe".

Sipa(s). O~igledno deka se raboti na grcizirana varijanta na prethodnoto ime.

Scritia. (fusnota - Imeto e prezemeno od William Martin Leake, "Travels in Northern Greece", London, 1835, III tom.) Nacionalna biblioteka Pariz, signatura J.12345-12348). Vo ova ime mo`e da se zabele`i pridavkata "skrita" (tajna) {to ja ima vo nekolku slovenski jazici.

Tata, Tato, Tataia. O~igledno deka se raboti za razni varijanti na ime so ist koren. Imenkite "tato" i "tata" gi ima vo slovenskite jazici. Imeto "Tataia" verojatno e varijanta na ovie dve imiwa. Vo srednovekovniot i vo sovremeniot makedonski onomastikon postojat imiwata: "Tate", "Tato", "Tatko", "Tatka", "Tatin".

Temen(os). Korenot na ova ime ja sodr`i dene{nata makedonska pridavka "temen".

Traizina. Korenot na ova ime mo`ebi ja sodr`i dene{nata makedonska pridavka "tra`ena" (barana, o~ekuvana).

Tip(as). Korenot na ova ime ja sodr`i imenkata "tip", koja ja ima vo nekolku slovenski jazici. Vo sovremeniot makedonski onomastikon postojat imiwata: "Tipa", "Tipe", "Tipo".

Vitel(is). Korenot na ova ime ja sodr`i imenkata "vitel", koja ja ima vo dene{niot makedonski jazik. Vo sovremeniot makedonski onomastikon postojat imiwata: "Vitol", "Vite", "Vitec".

Zaika. Ova e edno od najinteresnite anti~ko-makedonski `enski li~ni imiwa. Dali mo`ebi ne pretstavuva `enska forma od dene{nata makedonska imenka "zajak"? Vpro~em i denes ima makedonski imiwa i prezimiwa izvedeni od imiwata na nekoi `ivotni. Vo srednovekovniot makedonski onomastikon registrirani se imiwata: "Zaja" i "Zajko".

Zaimina. Vo dene{niot makedonski jazik postoi pridavkata "zemjina" (vo dijalekti~ka forma "zemina") {to zna~i "onaa {to i pripa|a na Zemjata". Posti i pridavkata "zimna" (onaa {to i pripa|a na zimata). Vo sovremeniot makedonski onomastikon postoi imeto "Zemko".