So vakov naslov sretnav edno otvoreno pismo vo "Makedonsko sonce" do direktorot i glavniot i odgovoren urednik od nekojsi "bratko" Georgi Ivanov.

Gospod da ~uva i da brani {to s# na nekoi lu|e ne im pa|a na pamet, ~ovek da se krsti so leva raka. Tekstov e za normalni lu|e so malku nevkusna sodr`ina, ama ovoj tekst ne e namenet za normalni lu|e, tuku za takvi kako ovoj bratko - maloumni, zabegani, nedonoseni, lu|e na koi ne im se~e mnogu, so eden zbor "izbugareni".

Da doobjasnam: kaj nas ima eden vakov izraz za~uvan od pamtivek. Ako kaj zemjodelecot koga }e posee nekoe seme, a toa izleze poinakvo od toa {to toj o~ekuval, }e re~e: "Semeto e izbugareno", {to e ednakvo na rasipano. Ako kaj sto~arite vo stadoto ovci se pojavi nekoja druga rasa, ov~arot }e re~e: "Ovcite mi se izmelezeni ili izbugareni", odnosno rasata e rasipana itn. so eden cel kup vakvi primeri. Ovie primeri ne gi naveduvam za da gi navreduvam ~esnite gospoda pripadnici na bugarskata nacija, za{to ovie izrazi ne se od v~era, tuku so vekovi generaciski prenesuvani, a celta mi e, ako mi uspee, da vnesam barem malku svetlina vo ve}e zamatenite glavi na nekoi zabegani maloumnici.

I pogore spomnav deka tekstov e malku nevkusen. Arno ama, mi se ~ini deka ova e edinstveniot na~in so koj bi mo`elo da im se parira na ovie "bratja". Inaku, od idolite na ovie "bratja", koi tvrdat deka vo 1941 godina do{le kako "osloboditeli", moeto rodno selo Konsko, Gevgelisko, {to toga{ broelo ne{to preku 80 ku}i i vo 1944 godina e do temel izgoreno, a lu|eto proterani koj znae kade. Da ne slu~ajno e i ovoj bratko Ivanov pripadnik ili potomok na toga{nite "osloboditeli" na moeto selo.

Malku podolu vo negovoto pismo ovoj glupak se povikuva na istorijata, a na gospodata od "Makedonsko sonce" im prepora~uva da ja ~itaat istata. Kako mo`e nekoj da soli pamet na drugi, a samiot nema ni tri ~isti?! Pa bratko Georgi, ako ve}e se povikuva{ na istorijata, zo{to i samiot po ne{to ne prelista{? Pobaraj ne{to od pred desettiot vek. Pobaraj ne{to za vizantiskiot imperator Mihailo Treti. Pro~itaj ne{to od nekoj ~esen i iskren bugarski istori~ar, pro~itaj ne{to od nekoj stranski patopisec, pa potoa otvoraj ja tvojata pogana usta. Makedonskata nacija ne e sozdadena pred {est decenii, tuku pred pove}e od {est mileniumi. Ne znam kolku e tvojot zabegan mozok vo sostojba da go svari seto ova. Mo`ebi koga Gospod delel pamet, ti bratko George si pretkal ne{to pod kowskata opa{ka, pa od toga{ dosega ja gleda{ samo nea.

Narodot makedonski }e im sudel na onie {to ja branele makedonskata nacija i narod od bugarskata nazeda!? Mi se ~ini deka vo moive dosega{ni 50 godini nemam slu{nato pogolema glupost. Toj ti bil Bugarin so poteklo od Makedonija. E, moj bratko Georgi, takvi su{testva ne postojat. Ima Bugari so tatarsko poteklo i izbugar~eni, odnosno zabegani, rasipani Makedonci. A na koja vid pripa|a{ ti, nej}am ni da znam. Ako nekoj seto ova go smeta za navreda, toa e negova rabota. Isto takva, ili u{te pogolema navreda, e koga nekoj trese gluposti od tipot: nemalo makedonska nacija, nemalo makedonski jazik ili kako istite bile sozdadeni pred pet-{est decenii od ovoj ili onoj, nikoga{ nemalo makedonska dr`ava itn. Tie i takvi kako tebe, bratko Georgi, sekojdnevno n# navreduvate i plukate po nas Makedoncite i ako nekomu treba da mu se sudi, vie ste ve~ni osudenici.

Izgubenite ovci volcite gi jadat.

Najgolemiot heroj i patriot, Qube, povtorno so novi iznenaduvawa za na{ite braniteli. Ovoj pat "povolni paket~iwa" od skapi stranski avtomobili, normalno uvezeni od sosednata i bliska sosetka na Makedonija (osobeno vo poslednive godini), Bugarija.

E, {to ~ovek }e be{e na{iot brat Qube. Vpro~em, kako da e sozdaden za Dedo Mraz. Postojano na na{ite braniteli im prireduva nekakvi iznenaduvawa. Ponekoga{ ~inat tolku skapo kolku nekolku ~ove~ki `ivoti, no raka na srce, ponekoga{ i mo{ne povolni.

Mo`ebi brat Qube misli deka makedonskiot narod ima kratko pametewe i brzo }e gi zaboravi "zulumite" {to tokmu toj im gi priredi na mnogute nevini mom~iwa koi zaginaa vo borbata za svojata dr`ava. Pa, sega sakaj}i da se izvle~e za svoite grevovi, na ovie preostanatite znae so ubavo da im zablagodari za nivnata izdr`livost so luksuzni avtomobili koi re~isi ~inat "i~ pari". A, toa {to negovata "srde~na zamisla" ~ini mnogu skapo za dr`avata i Buxetot, i ne e tolku va`no. I da se pobuni narodot za vakvite "privilegii" za branitelite, opravduvaweto }e bide lesno - tie makotrpno se borea vo najte{kite momenti (vo stilot na Qube) za Makedonija i zaslu`uvaat sega da gi nagradime.

U{te kolku vakvi priredbi od na{iot minister za vnatre{ni raboti i negovite sopartijci vo vlasta }e ima, Bog znae, no edinstveno {to vleva radost e faktot {to vaka ili onaka godinava izbori }e ima, pa da se nadevame deka rabotite vo Makedonija kone~no }e po~nat od koren da se menuvaat oti poslednive samo kon polo{o n# vodat.

Zaludno si go tro{e{e vremeto prika`uvaj}i & se na javnosta kako principielen pretsedatel (iako pra{awe e dali na toj na~in go dobi mandatot pretsedatel, koj bezmalku ne se osvrnuva na partiskite stavovi, dodu{a i toa e pra{awe kolku). Dali be{e dovolna edna zakana za predvremeni pretsedatelski izbori za da vidime kolku e saatot? A odlukata be{e kompromisna, nema {to. I volkot sit i ovcite na broj.

Predvremeni izbori }e ima. Predlo`eniot datum e osmi septemvri. Pa dobro, koi se tie predvremeni izbori na samo eden mesec pred zaka`anite? Pa, na krajot na krai{tata tie bea zacrtani poradi nesposobnosta na ovaa Vlada da izleze na kraj so situacijata. Zar ne bea dovolni site onie niski udari i propusti za vreme na krizata. U{te toga{ me|unarodnata javnost ja vide fakti~kata sostojba vo dr`avava i vistinskoto lice na nekoi poedinci.

Zarem eden Ali Ahmeti, selanec od Kolari, gi nau~il podobro od vas lekciite za sozdavawe doverba (barem pove}eto od vas kako gradski deca trebalo da ja pominat lekcijata za etika i moral). E, pa potoa vinoven ni e nekoj {to drugi ni ja krojat politikata!

Gospoda, pra{ajte go narodot, ne se pra{uvajte me|u sebe!!

Fenomenot "`eleznata Dosta" koja projuri niz makedonskata politi~ka scena i uni{ti edna cela ideologija, cela nacionalisti~ka, radikalna, buntovna i makedonska partija i so svoite privrzanici sitni poltron~iwa koi preku no} stanaa direktor~iwa i razni funkcioner~iwa, a glavno poteknuvaa i bea vo tesna koordinacija so tajnite izvestuva~ki slu`bi na na{iot severen sosed vo kontinuitet od preku trieset godini agentski sta`, za {to e za "respekt i sekoja ~est" vo semejnata geneza na najplamenite "rodoqubi", patrioti i "tvrdokorni" VMRO-vci i makedonisti. Se sretnuvaat imiwa na roditeli, strikovci i pobliski rodnini koi vo ednoumieto bile vo tesna sorabotka so organite na OZNA, KOS, UDBA, pa vo vremeto na SDSM da sorabotuvaat so proseverno orientiranata dr`avna bezbednost na Fr~kovski, na eden \urev, na Bogoeski koi denovive niz {iroki vrati sakaat da go protnat vo VMRO-dpmneovskata "ikonografija" na poznati udba{i, komunisti, rusofili, srbomani i doka`ani sorabotnici i na albanskata mafija i komunisti~ki funkcioneri od tipot na Naumov, Trenevski i Pane Velev ({tipskiot rabotnik vo dr`avna bezbednost vo vremeto na komunizmot) i pijane~kiot "crven" 007 g. Gojko Angelov so negovite privrzoci vo pove}e gradovi na Isto~na Makedonija koi od doka`ani informatori, policiski agenti rodeni deca na visoki komunisti~ki funkcioneri stanaa najplameni instant VMRO-vci i so toa debelo profitiraa materijalno se izdignaa i stanaa bojadisani "crveni" VMRO-vski kmeri i hipokriti. Sli~ni takvi se poznatite VMRO-DPMNE-ovskite doktori od Ko~ani na ~elo so "doajenot" d-r Mihail Ivanov, blizok ~ovek na Dimovska i Mihajlovski za kogo kako eden od pogolemite talenti vo profiterstvoto i matniot partiski lokalen biznis okolu vrabotuvawe vo establi{mentot na `eleznata Dosta Mija~kata. Tragedijata da bide pogolema, site gorespomenati "plamen VMRO-vci i kvaziintelektualci od klikata na Dosta (Daravelski, Grozdanovski, Arnaudov, Esmerov, Rizinski, \or~ev, Georgievski, Mihajlo i mnogu drugi od tipot na Naumov i Mitre Trenevski, Xikov, Gilevski, Todorovski koi vo ednoumieto da bidat najplameni "VMRO-ovci" patrioti, bugarofili ~esto pati videni na izlo`bata 12 apostoli i na drugi sli~ni organizirani proslavi i sve~enosti.

Glavna cel na sive ovie napori i aktivnosti od oblasta na bugar{tinata i bugarofilstvoto se sponzorirani od tajnite slu`bi na Srboslavija vo koordinatorstvo so gorenavedeniot politi~ki krem e da se posramat, devalviraat i zasekoga{ uni{tat ~etirite sveti bukvi na makedonskiot narod, VMRO.

Sudirot me|u Premierot i "`eleznata ma{ka ledi" be{e smislen i uspe{no montiran, poddr`an pod projugoslovenskite mediumi i toj sudir be{e sfera na vlijanie pome|u mija~kata prokumanovska biznis grupa na Dosta i Qup~ovata, poto~no Sne{kinata, promale{evska pijane~ka grupa.

Za s# ona {to ne uspeav da go spomenam za fenomenot Dosta i nejzinata udba{ka kompanija i terminite nejzini (komuwar, {pion, srboman) koi na tolku lesen na~in gi protna niz partiskite ogranoci vo sodejstvo so nejzinite poltron~iwa "intelektualni" i koi bea lepeni na provereni ~lenovi na partijata koi na tolku suptilen bezobrazen na~in bea ottrgnati devalvirani moralno i finansiski uni{teni, alijas Bogdanovski, kako vo knigite na Sol`enicin i Ribakov kako od 1949 godina do denes da ne se izmenilo ni{to. Za s# drugo {to ne spomnav, dali od negri`a ili od strav, neka mi prostat ~itatelite i gospodata od klikata na Dimovska, Rafajlovski, Staninov i na site padobranci koi ja uni{tija partijata.

Poraka do Premierot: Da ne se pravi naiven i da ne se krie zad paravanot na balovite i sli~nite festivali koi se mesto za iz`ivuvawe na neiz`iveanite, bidej}i kolkava e {tetata na Dosta i kompanija, dvojno pogolema e {tetata i odgovornosta na potonatiot luksuzen "Titanik" - VMRO-DPMNE.

Ako e namerno, neka mu bide prosteno i od mene i od site drugi ~lenovi, vklu~uvaj}i ja Diana Tarantalovska koja vo nejzinoto pismo go ka`a seto ona {to taa najdobro go znae{e za fenomenot nare~en "Dosta".

Deka i po izminati 10 godini ne sme podgotveni, nitu mo}ni da se pribli`ime kon Zapad e fakt od koj nema begawe. Za toa se vinovni na{ite vlastodr{ci, i porane{nite i sega{nite, koi go izneveruvaat ovoj iznapaten i miroqubiv ~ovek i gra|anin koj im dade amanet prvo da gi re{avaat problemite na narodot, pa potoa svoite. Na{ite vlastodr{ci sekojdnevno seat veter i magla koja s# pove}e go zadu{uva obi~niot makedonski progresiven ~ovek.

Kako i vo site zemji i sistemi vo svetot, za pravno funkcionirawe imaat od narodot izbrano zakonodaven dom, sudski i izvr{en koi rabotat vo imeto na narodot. No, taka e napi{ano i vo Ustavot kako najvisok dr`aven zakon i vo drugite podzakonski akti. A deka toa e samo pi{ano pravilo i ni{to poseriozno, se gleda i vo na{ite dr`avni organi, zastapuvani i pretstavuvani od armijata ~inovnici koi debelo se nagradeni i bez da im zadocnuvaat li~nite dohodi i benifiici. Tie ~esto pati skoro i samite si gi odreduvaat po~nuvaj}i od parlamentarcite i redum po niv bez da go zapra{aat narodot, duri donesuvaj}i si i izmisluvaj}i si raznorazni privilegii, oddeluvaj}i se od narodot i svrtuvaj}i im go grbot na glasa~ite. A {to li }e se slu~i ako narodot im odredi nekoja benificija, privilegija i sli~no e pra{awe za koe treba da se podzamislat, bidej}i ne mo`e so sila, lagi i nedogovornosti ve~no da se poseduva vlasta i doverbata na ~ovekot makedonski.

Dali navistina ni se neophodni pravata za ~ovekovi slobodi {to bo`em gi nametnuvaat Albancite, posebno partiite i nivnite lideri koi oroto go vodat so vojna, pukawe, ubivawe, siluvawe i seewe omrazi, za utre da nema so`ivot so makedonskiot pravoslaven ~ovek. Poradi zaspanosta na na{ite vlastodr{ci koi me|usebno jalovo raspravaat i vo Parlamentot i vo Vladata i okolu niv, korista ja izvlekuva albanskoto malcinstvo, koe dolgogodi{niot son si gi obvistinuva so uceni, izmislici i {to li ne da ja iskrivi vistinskata sostojba vo R. Makedonija pred me|unarodnata javnost, koja ni nametna ramki, izmeni vo Ustavot itn.

Kako rezultat na `elbite za prifa}awe na sistem i diktat odnadvor, a so cel za podobro utre{no `iveewe, so samostojuvaweto moravme da ru{ime s# {to e gradeno i sozdavano nad 40 godini od rabotnikot.

Svedoci sme na s# pogolem broj mladi lu|e koi na razni na~ini, kanali i pati{ta moraat koegzistencijata i mirniot iden `ivot da gi baraat vo stranstvo, kade del se snao|aat i vklopuvaat vo zapadnata civlizacija, no ima pogolem del koi poradi neznaewe jazik ne uspevaat.

Do koga }e postoi needinstvo pome|u makedonskite partii i lideri? Narodnata pogovorka veli i morame da & veruvame, deka koga dvajcata se karaat, tret }e iskoristi. Ne e li vreme posebno pome|u pogolemite makedonski partii za odredeni nacionalni i dr`avni istoriski pra{awa da sednat i da mislat edno, a onie pra{awa dali se vo opozicija ili pozicija, se od vtorostepeno zna~ewe.

Ako sakame praven sistem i dr`ava kako onie na Zapad, prvo treba da se razvie svesta kaj dr`avnicite. ]e morame da pravime napori za zakoni i pravni akti koi }e va`at so decenii. Vo sprotivno karavanot }e si vrvi, a ku~iwata }e laat, no do koga.

Zatoa, politi~ari, razbudete se od sonot vo koj spiete.

Upravniot odbor na Zdru`enieto na makedonskite op{tini (zaednici) od Avstralija, na {esti fevruari 2002 godina, rasprava{e za vesta deka vo Avstralija e pristignat Poglavarot na MPC od Makedonija, g.g. Stefan, vo pridru`ba na Mitropolitot g. Agatangel.

Utvrdeno e deka od kancelariite na g.g. Stefan i g. Agatangel ne e upateno izvestuvawe za nivnata avstraliska poseta do nitu edna od na{ite op{tini (zaednici), odnosno do na{eto Zdru`enie. Ovoj fakt predizvikuva zagri`uva~ki pretpostavki vo odnos na ~uvstvoto na g.g. Stefan i g. Agatangel za Makedoncite vo Avstralija, bidej}i stanuva zbor za ignorirawe na deset najrazvieni makedonski op{tini (zaednici), koi se osnova~i i upravuva~i na edinaeset makedonski pravoslavni hramovi i opfa}aat najmalku 70 otsto od site Makedonci vo Avstralija.

Vo soglasnost so odlukata na Upravniot odbor na Zdru`enieto, upatuvame javna pokana do g.g. Stefan i g. Agatangel da prisustvuvaat na sredba so demokratski pretstavnici na site op{tini (zaednici) koi ~lenuvaat vo Zdru`enieto. Na sredbata, me|u drugoto, bi se razgovaralo za: Fa{isti~ko-teroristi~kite napadi vrz Makedonija i makedonskiot narod; Predavstvata na makedonskite politi~ari vo odnos na t.n. "Ramkoven dogovor", a osobeno za bezbednosta na makedonskoto naselenie i na{ite drevni hramovi vo delovite na Makedonija pod balisti~ka okupacija; Distribucijata na finansiskata pomo{ od okolu polovina milion avstraliski dolari za `rtvite od golemoalbanskiot terorizam, koi Makedoncite vo Avstralija gi sobraa preku na{ite op{tini; Poedine~nata i zaedni~kata odgovornost na ~lenovite na Svetiot Arhierejski Sinod na MPC od Makedonija za besprimernata {teta {to ja nanese nedostojniot vladika Petar vrz makedonskata zaednica vo Avstralija, pri {to uporno gi naru{uva Ustavot i ugledot na MPC vo Makedonija; Potrebite, prilikite i na~inot za postignuvawe pocvrsto i poplodno edinstvo me|u Makedoncite niz celiot svet.

Vakvata sredba predlagame da se odr`i vo avstraliskiot glaven grad, Kanbera, 17 fevruari (nedela) 2002 godina ili na 24 fevruari (nedela) 2002 godina, za da se ovozmo`i prisustvo na pretstavnici od site gradovi na Avstralija kade {to `iveat golem broj Makedonci.

Dokolku g.g. Stefan i g. Agatangel imaat `elba za odr`uvawe na vakva sredba, gi zamoluvame, preku svoite kancelarii, da ispratat pismena potvrda do sedi{teto na Zdru`enieto na makedonskite op{tini od Avstralija, na faks broj (02) 9757 4460, ili na telefonskiot broj 0419 608 080.

Ovaa pokana sme prinudeni da ja upatime javno zatoa {to ne poseduvame podatoci za mestoto vo Avstralija kade {to prestojuvaat g.g. Stefan i g. Agatangel.

Vo posledno vreme s# po~esto vo javnosta se otkrivaat skandalozni slu~ai na prodavawe na artikli so pominat rok ili proizvodi zabraneti za proda`ba. Dali vo oblasta na zdravstvoto, prehranbenata industrija ili sli~no, kaj narodot s# pove}e se ~uvstvuva dobro vkorenetata siva ekonomija koja so sebe nosi kriminal, korumpiranost, bezredie. Sogleduvaj}i gi site ovie pojavni oblici na sivata ekonomija, o~igledno e deka ne sme mnogu daleku od istata, odnosno vo dr`avata si imame od s# po ne{to.

I minatonedelnite {okantni otkritija na prodavawe na neregistrirani rasipani lekovi niz aptekite vo cela Makedonija, ~ii posledici mo`at da predizvikaat mo{ne seriozni naru{uvawa na ve}e o{tetenoto zdravje kaj bolnite lica, ili pak dene{nite otkritija na prodavawe na meso od muliwa, kowi i magariwa, vo oblik na suxuk, po skopskite i kumanovskite pazari, se nesomneno alarmantni katastrofalni znaci na dr`ava bez postoewe na kakov bilo zakon i sistem.

O~igledno, nadle`nite organi vo ovie oblasti kako da imaat druga rabota i se zanimavaat kako {to velat tie "so vo momentov mnogu pova`ni raboti", kako vra}awe na bezbednosta na dr`avata, implementacija na Ramkovniot dogovor, vra}awe na policijata vo kriznite regioni itn. ({to e sekako to~no), no za toa potojat drugi organi koi treba da se gri`at, a ne tie. Oti stavaj}i gi na po~ek rabotite od svojata oblast i me{aj}i se vo tu|ite, ovie za moment stanuvaat "duvlo" za nepre~en razvoj na edna mo{ne {tetna pojava za dr`ava so i taka slabo razvieno stopanstvo.

Da se nadevame deka so vakvoto javno kritikuvawe na odgovornite nadle`ni organi tie nema da ostanat i ponatamu gluvi na vakvite pojavi i {to pobrzo }e prezemat merki za nivno suzbivawe i istisnuvawe od na{ata dr`ava, oti koga bi si pomislile samo "{to s# imame vo na{ite stomaci".... boli glava.

Denovive, vo Makedonija se odr`uvaat razni kulturni manifestacii - Vienskiot bal (koj ve}e stana del od tradicijata vo Skopje), razni umetni~ki i peja~ki koncerti so gosti od sosednite zemji itn. Od druga strana, pak, za `al, makedonskata javnost s# u{te ja potresuvaat podmetnati bombi, mini i ka{ikari vo domovite na raselenite lica od kriznite regioni vo zemjava.

I taka, dodeka nekoj taguva za zagubata na svojot sakan sin, soprug, tatko, drug se veseli i se zabavuva so zadol`itelno prisustvo na ovie kulturni manifestacii.

No, farsata ne bi bila interesna, ako ne se znae deka tokmu "zabavuva~ot" e vsu{nost i najodgovoren za golemata taga na "taguva~ot". Ama takvo mu e dru{tvoto na "zabavuva~ot". Ednostavno tie se kulturni lu|e od elitata i nivna "dol`nost" e da bidat prisutni nasekade, a preostanatite raboti od interes na samata dr`ava koi sepak i pred s# se vo negova i nivna nadle`nost, tie mo`e i da po~ekaat malku.

Ama, dodeka ne go po~uvstvuva{ na svoj grb, ne ni pomisluva{ deka seto toa i bi mo`elo da bide tolku stra{no. A "na{iot najaktuelen zabavuva~", dokolku samo bi go pomrdnal maliot prst da im pomogne na ovie prvite, bi mo`el mnogu da pridonese vo spre~uvawe na ponatamo{ni ~ove~ki zagubi i zacrnuvawe na mnogute stradalnici vo Makedonija. Oti site znaeme da & se raduvame na radosta i arnosta, no ~ove~nosta i humanosta na eden ~ovek se gleda tokmu koga }e mu ponudi{ pomo{ na drugiot koga mu e najte{ko.

Relativno site se pronao|ame vo ovaa prikazna, no istata e nameneta na edna mnogu va`na li~nost vo dr`avava, koj dokolku e ~esen ~ovek treba da se zapra{a i da razmisli koj e koj, a {to e {to?!