|
SVEDO[TVA Istorijata ne e samo minato SVEDO[TVA ZA ZAEDNI^KOTO POTEKLO NA ANTI^KITE MAKEDONCI I SLOVENITE Pi{uva: Aleksandar DONSKI
V o ovoj spisok }e go navedeme i imeto na spomenatata brigiska bo`ica Zemela, koja bila bo`ica na Zemjata. Pove}e od o~igledno e deka nejzinoto ime e napadno sli~no so makedonska imenka "zemja" (vo dijalektna forma: "zemla"), koja e sli~na i vo drugi slovenski jazici.]e go spomneme i imeto na brigiskoto pleme "Mu{ki", koe `iveelo vo 9 vek pred Hrista. Nivniot naziv e identi~en so imenkata "mu{ki" (ma{ki), {to ja ima vo pove}e slovenski jazici. Nivniot kral se vikal Mita (ime koe do denes neizmeneto go ima vo pove}e slovenski onomastikoni).Postojat i drugi li~ni imiwa {to gi nosele anti~kite Makedonci, koi po svojot izgovor asociraat na dene{ni makedonski zborovi, no vo interes na prostorot ovde se opredelivme isklu~ivo za onie poo~iglednite. Koga sme kaj gorenavedenive imiwa dol`ni sme da dademe u{te edno objasnuvawe. Iako e o~igledno deka site ovie imiwa, spored svojot izgovor, celosno (ili vo najgolema mera) se analogni na makedonskite zborovi {to gi navedovme (kako i na zborovite od ostanatite slovenski jazici), se postavuva pra{aweto: dali e toa slu~ajno i dali etimologijata na spomenative zborovi mo`e da odgovara na etimologijata na ovie li~ni imiwa? Na primer, dali e mo`no nekoj da go krsti svoeto dete so ime "Perustija" (trono`ec za palewe ogan)? Za da odgovorime na ova pra{awe }e ka`eme deka kriteriumite spored koi porano se davale li~nite imiwa ne se sosema isti kako dene{nive kriteriumi (barem {to se odnesuva do makedonskiot onomastikon, a sigurno deka taka e i so drugi onomastikoni). Konkretno, za imiwa izvedeni od predmeti od doma}instvoto }e ka`eme deka vo Makedonija vo 19 vek e posvedo~eno `enskoto ime "Masa". Ovde sekako e i dene{noto ime "Lambe". Ova zna~i deka duri i vo bliskoto minato postoele li~ni imiwa povrzani so predmeti od doma}instvoto, {to mo`ebi ja opravduva povrzanosta pome|u `enskoto ime "Perustae" i imenkata "perustija" (trono`ec za palewe ogan).[to se odnesuva do imiwata {to gi navedovme, koi se izvedeni od glagoli, }e ka`eme deka i denes postojat makedonski imiwa povrzani so odredeni dejnosti, t.e. imiwa koi se izvedeni od glagoli. Takvo, na primer, e imeto "Gone". Takvo e imeto "Bere" i drugi. [to se odnesuva do imiwata izvedeni od imenki povrzani so rodninski vrski (Tato, Mama, Nana, Dada, Mamina...), vidovme deka takvi imiwa se registrirani i vo srednovekovniot i vo sovremeniot makedonski onomastikon.[to se odnesuva do imiwata povrzani so drugi predmeti (mantija, plat i sl.) }e ka`eme deka vo 19 vek vo Makedonija e posvedo~eno imeto "Vuna" (dijalekti~ka forma od volna), {to zna~i deka imiwa povrzani so predmeti postoele i vo bliskoto minato. Zna~i, fakt e deka na{ite predci ponekoga{ imale izrazeno poinakvi kriteriumi kon sodr`inata na li~nite imiwa i toj podatok mora da se ima predvid koga se diskutira za nivnata etimologija. NARATIVNI SVEDO[TVA Za istovetnata kultura pome|u anti~kite Makedonci i Venetite (predcite na Slovenite) postojat i nekolku anti~ki, srednovekovni i novovekovni narativni svedo{tva. Latinskiot istori~ar Kvintij Kurtij Ruf vo svojata biografija za Aleksandar Makedonski pi{uva deka Venetite od maloaziskata oblast Paflagonija aktivno u~estvuvale vo vojskata na Aleksandar Makedonski. Kvintij Kurtij Ruf naveduva eden mnogu interesen podatok. Toj pi{uva deka eden grciziran Makedonec, po ime Filota, gi zadeval svoite sonarodnici Makedonci, narekuvaj}i gi "Frigijci i Paflagonci" (fusnota - Kvintij Kurtij Ruf: "Istorija na Aleksandar Makedonski", vo prevod od latinski na d-r Qubinka Basotova (Skopje, 1998 godina, p. 276). Poradi ova Makedoncite mu se po`alile na Aleksandar Makedonski. Prakti~no, Filota gi poistovetil terminite Frigijci i Paflagonci. Za Frigijcite se znae deka (dodeka `iveele na Balkanot pod imeto Brigijci) stanale osnova~ko etno-kulturno jadro na anti~kite Makedonci, a za terminot Paflagonci se znae deka pretstavuva geografsko ime za Venetite, t.e. za predcite na Slovenite. Prakti~no Filota gi poistovetil Slovenite i anti~kite Makedonci i toa u{te vo 4 vek pred Hrista.U{te postar podatok dava Herodot, koj i samiot pi{uva deka Frigijcite (anti~kite Makedonci) i Paflagoncite (predcite na Slovenite) imale ista obleka. fusnota - Za bliskosta na nosiite pome|u Frigijcite i Paflagoncite Herodot pi{uva: "Oblekite na Frigijcite bea mnogu sli~ni so oblekite na Paflagoncite i samo vo mnogu malku detali se razlikuvaa edni od drugi"). Za sli~nosti pome|u slovenskata (venetskata) i anti~ko-makedonskata kultura postojat i podocne`ni narativni svedo{tva. Vizantiskiot istori~ar i pisatel Nikifor Grigora za vreme na svojata poseta na makedonskiot grad Strumica vo 1326 godina, zapi{al deka tamu slu{nal nekolku narodni pesni. Toj decidno tvrdi deka (iako ne go razbiral jazikot na tamo{noto naselenie), strumi~kite narodni pesni mnogu go potsetuvale na - frigiskite! (fusnota - Nicephore Gregoras "Corespondance", Paris, 1927, p. 30).I podocna golem broj stranski i makedonski dejci, izjavuvale deka Slovenite bile ist narod so anti~kite Makedonci! Za prisustvoto na Slovenite vo vremeto na Aleksandar Makedonski (i toa kako sostaven del od negovata vojska), pi{uval i Mauro Orbini vo svojata kniga "Kralstvoto na Slovenite" (1601 godina). Vo ovaa kniga, Orbini objavil dokument, koj pretstavuva Povelba, upatena vo znak na blagodarnost od strana na carot Aleksandar Makedonski do "Slovenite", poradi nivnoto u~estvo vo negovite bitki (fusnota - Prof. Angelina Markus, v. "Makedonsko Sonce", 11.07.1997, str. 18). Potsetuvame deka i aleksandroviot biograf Kvintij Kurtij Ruf zapi{al dela Venetite bile sostaven del od Makedonskata vojska. Poznatiot hrvatski istori~ar i pisatel od 16 vek Vinko Pribi}evi}, vo svoeto delo "Za potekloto i zgodite na Slovenite" (Venecija, 1532 god.) tvrdel deka anti~kite Makedonci se "Sloveni", a taka bilo i so sredovekovnite hrvatski prerodbenici: H. Luci}, D. Zlatari}, I. Gunduli}, J. Palmoti} i drugi, koi isto taka, Aleksandar Makedonski go smetale kako "Sloven". Ovaa teorija ja zastapuval i Matija Alberti (1561-1623) od Split. Deka anti~kite Makedonci bile ist narod so Slovenite smetale i nekolku dubrovni~ki poeti, a toa go tvrdele i ruskite istori~ari: Butkov, Saveqev-Rostislavi~ i ^ertkov, kako i arhimandritite Leonid i Filrot. Mickevi~, od katedrata na Francuskiot kolex vo Pariz, vo 1844 godina, zboruval deka Slovenite se najstar narod vo Evropa. (fusnota - Pove}e informacii kaj Gane Todorovski: "Veda Slovena", Makedonska kniga, Skopje, 1979, s. 17). Germanskiot u~en Kuno, kako i u~enite Lelev i Bjeloski, vrz osnova na Herodotovata i Strabonovata istorija, tvrdele deka na Balkanskiot Poluostrov, zaedno so Helenite, otsekoga{ `iveele i Slovenite. Ova istoto go tvrdel i avtoritetniot Pavle J. [afarnik (koj objavil i knigi na ovaa tema), kako i ruskiot konzul vo Bitola Hitrov. Vakvata teorija ja zastapuvale i nekoi srpski dejci od toa vreme. (fusnota - Pove}e informacii kaj d-r Bla`e Ristovski: "Makedonija i makedonskata nacija", Skopje, 1995, str. 131). Poznatiot hrvatski folklorist od Bosna Stefan Verkovi}, koj vo 19 vek podolgo vreme prestojuval vo Makedonija, kade zapi{al brojni makedonski narodni umotvorbi, vo svoeto pismo objaveno vo 1868 godina vo vesnikot "Dragoqub" od Zagreb, napi{al deka (citat): "Slovenite, a ne Grcite, se praroditeli na civilizacijata." (fusnota - Pove}e informacii kaj Qubi{a Doklesti} "@ivotni put Stjepana Verkovi}a 1821-1894", Zagreb, 1982, str. 304). Vo svoeto delo "Veda Slovena" (1874 god.), Verkovi} napi{al: "Na{ite Sloveni imale `iva tradicija duri i vo vremeto na Aleksandar Veliki". Deka Slovenite se najstari `iteli na Balkanot tvrdel i bugarskiot pisatel Stefan Zahariev, koj tvrdel deka pismenosta na Slovenite e so daleku postar datum od misijata na svetite bra}a Kiril i Metodija. Vo edna stara albanska istorija od 19 vek pi{uva deka Makedoncite se starosedelci na Balkanot i deka Alexander the Great bil "golem makedono-slovenski car". Sli~no pi{uvale i poznati makedonski intelektualci od 19 vek: Isaija Ma`ovski, \or|i Pulevski, Nikola D. ^uparov i drugi, koi, isto taka, smetale deka anti~kite Makedonci i "Slovenite" pretstavuvale ist narod. (fusnota - Pove}e informacii za albanskata istorija i za dejnosta na Ma`ovski, Pulevski, ^uparov i drugite makedonski dejci kaj d-r Bla`e Ristovski: "Makedonija i makedonskata nacija", Skopje, 1995, na pove}e mesta).Iako oficijalnata makedonska istoriografija (posebno za vreme na totalitarizmot) glavno vakvite artikulacii gi smestuva{e vo sferata na nacional-romantizmot, idnite istra`uvawa }e poka`at dali ima makar i delumno vistina vo niv. REAKCII ZA TEKSTOT U{te vedna{ otkako zavr{i prevodot na angliski na ovoj tekst, nekolkumina makedonski aktivisti od dijasporata (a pred s# preveduva~ot na angliski Marijan Galevski od Sidnej), po~naa da go {irat tekstot niz Internet. Nekolku sopstvenici na makedonski veb-stranici vedna{ go postavija tekstot u{te na vlezot na svoite veb-stranici (za {to im iska`uvam blagodarnost i nim). Gospodin Galevki isprati kopija od tekstot preku e-mail i na poznatata amerikanska istori~arka i stru~wak za anti~ka Makedonija d-r Sindja Sidnor (profesor na univerzitetot vo Ilinois). Po nekolku dena, otkako go preo~itala tekstot, d-r Sidnor na Galevski mu isprati poraka, vo koja, me|u drugoto, pi{uva: "Po~ituvan Marijan, Vi blagodaram {to mi go isprativte ovoj trud. Navistina e fascinanten! (...) Od kade se javuvate? Dali go znaete d-r Eugen Borza? Toj isto taka bi bil zainteresiran da go pro~ita ovoj trud. So po~it, Sindi." Navistina bev isklu~itelno po~esten i prijatno iznenaden koga ovoj golem svetski avtoritet za anti~ka Makedonija tolku pozitivno se izrazi za trudot, pa duri i go prepora~a na najgolemiot svetski avtoritet za ovaa oblast d-r Eugen Borza. Prethodno napi{av deka pismo so pozitivna ocena za tekstot mi isprati i slovene~kiot istori~ar d-r Anton Perdih (eden od glavnite organizatori na simpoziumot za Venetite). Prakti~no ovie pisma (iako zasega samo privatni) pretstavuvaat mo`ebi prvite poseriozni me|unarodni priznanija, dadeni od najvisoko stru~no nivo za zna~itelnoto anti~ko-makedonsko poteklo na dene{nata makedonska nacija. Na samite nas ni preostanuva {to pointenzivno da ja prezentirame sopstvenata istorija pred svetot. Ako toa samite ne go storime, nikoj odnadvor nema da dojde i da pi{uva za na{ata istorija namesto nas. Treba ve}e edna{ da mu ka`eme "zbogum"na vremeto vo koe se nekako kako da ~ekavme nekoj odnadvor da ne "pofali" ili da n# "pou~i" za na{ata istorija, a nie "verno" da go povtoruvame ona {to drugi "avtoriteti" }e go pi{uvaat za nas. Naprotiv, nie sme tie od koi svetot treba da ja u~i na{ata istorija, a ne obratno. Ne mo`e, na primer, mene nekoj istori~ar od SAD, od Rusija ili od Jugoslavija da mi ka`uva kade se nao|a anti~kiot grad Bargala, koga jas `iveam vedna{ do toj grad. No, ovie na{i soznanija mora da se preveduvaat barem na angliski zatoa {to samo kako takvi mo`at da se prezentiraat pred svetot. Ovde treba na pomo{ da pritekne dijasporata. Dokolku sekoj u~en Makedonec prevede barem po pet stranici mese~no, }e zavr{i golema rabota vo polza na prezentiraweto na na{ata istorija pred svetot. Zna~i, na samite nas ostanuva kako }e se odnesuvame kon na{ata slavna istorija. (Prodol`uva) |
|