KAUBOJCITE POVTORNO JAVAAT

Rabotata so granicata e dosta seriozna, iako poteknuva od eden obi~en i anonimen general. Ne{tata kaj niv taka odat, deneska }e ~uete od general, utre od portparol, zadutre od kongresmen, i po edna nedela istoto toa Bu{ }e vi go plesne v lice. S# dodeka makedonskiot dr`aven vrv kako zamaen tr~a po negoviot zapad, s# dotoga{ ovaa zemja }e trpi i }e se par~i za nekoi kvaziidei na hegemonistite. Celata situacija koja denovive izleze na povr{ina, vpro~em e del od edno po{iroko scenario {to e podgotvuvano malku poodamna, {to zna~i deka ne proizleze sega so izjavata na generalot Huber. Taa e samo prodol`enie od re`ijata na zapadot, koja ima za cel predizvikuvawe novi zategnatosti i tenzii na ovie prostori za podolgoro~no ostanuvawe na ve}e okupacionite trupi na Severnoatlantskata alijansa. Toa {to svetskata organizacija i SAD se ograduvaat od izjavata na Huber, ne garantira deka problemot trajno iz~eznal. Naprotiv, nalogot za takvata lokalna izjava na generalot e daden tokmu od taa svetska organizacija i od nadaleku poznatiot Stejt department.

Prvata faza pomina - da se ispita pulsot na trite strani zasegnati so ovoj skandal. Belgrad i Skopje baraat na~ini da se oslobodat od stegite na Zapadot, odnosno da zapre poigruvaweto so nivnata sudbina, nasproti Pri{tina koja saka maksimalno da ja iskoristi ovaa {ansa, koja elegantno & se servira za da mo`e u{te edna{ pred me|unarodnata zaednica, sega so delumna poddr{ka, da go pokrene pra{aweto za nezavisnost na pokrainata.

Ovojpat, kako nikoga{ dosega, Zapadot javno ja istakna svojata pristrasnost koga stanuva zbor za re{avaweto na balkanskite pra{awa. Sojuznikot, koj do v~era be{e samo zamislen i protkaen so {pekulativni izjavi, deneska stanuva javna tajna. Vo celata ovaa novokomponirana kaubojsko-teroristi~ka ujdurma treba da se istaknat dva argumenti koi nemaat nitu malku osnova vo me|unarodnoto pravo i dobrososedskite odnosi me|u dr`avite. Prvo, vo nitu edna zemja, vo nitu edna demokratija, ne e dozvoleno vojnik, oficer ili general da komentira politi~ka odluka, odnosno spogodba me|u dve dr`avi, a ne pak da veli deka toj, odnosno negoviot KFOR, ne ja priznava granicata. Ovoj pat toa se slu~i i toa od zemjata koja se obiduva da im prodade demokratija na site, Amerika. Dogovorot za obele`uvawe na grani~nata linija me|u Makedonija i Jugoslavija e potpi{an od civili, pretstavnici na vladite na dvete zemji, soglasno me|unarodnite pravila i zakoni, dogovorot ne be{e potpi{an me|u na~alnicite na general{tabovite na dvete vojski, pa sega da mo`e vonseriskiot general Huber da nao|a mani. Ova {to sega go pravi amerikanskiot general e samo povtoruvawe na postapkite na generalot Pino~e, za kogo Amerikancite Boga molat da mu se sudi. Pogolema dvoli~nost i perverznost od ova, zdravje.

Vtoro, vakvata izjava za koja li~no veruvam deka ima dlaboki koreni vo amerikanskata administracija i nejzinata nadvore{na politika, doa|a vo vreme koga nad Balkanot povtorno se nadvisnale voeni oblaci koi vetuvaat `e{ka prolet, potpalena od istite onie koi deset godini pred Klinton, Bler i preostanatite, se prika`uvaat kako `rtvi na ednoumieto i pravoslavieto. Izjavata doa|a po to~no edna godina od potpi{uvaweto na spogodbata me|u Skopje i Belgrad, no sega zna~itelno oslabeni, vo sekoj op{testven pogled, so promeneti zakonski odredbi, a kaj nas duri i so nov Ustav, koj ne garantira vo nitu eden slu~aj mo} kakva {to Makedonija ja ima{e do pred konfliktot. Zna~i, proletnata ofanziva na sega "zelenite" osve`eni teroristi~ki grupacii mora nekako da se legalizira i opravda pred svetskata diplomatska i mediumska javnost. Spored Zapadot, akciite na novite bandi ne smeat da se dovedat vo pozicija na osuduvawe i kritiki od amerikanskite i evropskite diplomati, zatoa {to toa }e izleze od generalniot plan na Va{ington i negovite evropski sateliti.

Ra~kata sega e najdena: makedonsko-jugoslovenskata granica vo delot na Kosovo. Ekstremistite po~nuvaat proletna ofanziva vo Ju`na Srbija i Severna Makedonija, pod izgovor deka se borat za granicata za koja navodno tie trebalo da pregovaraat, a ne Belgrad.

Ako minatata godina Zapadot i OVK pod maskata za "~ovekovi prava" priredija scenario i tuka najdoa opravduvawe, ovoj pat toa }e bide pod maskata za "svoja teritorija" koja nekoj ja otkradnal. Vinovnicite povtorno }e bidat Slovenite vo Srbija i Makedonija koi gi diskriminiraat neza{titenite. Za ova postoi u{te eden argument i nesoborliv fakt. Imeno, Solana denovive povtorno se rastr~a na relacija Belgrad - Podgorica za da gi ubedi srpskite i crnogorskite politi~ari da se soglasat na redefinirawe na jugoslovenskata federacija. Predlogot e novite odnosi da bidat vo nasoka na sozdavawe unija me|u Srbija i Crna Gora, {to avtomatski zna~i i smrt za imeto Jugoslavija, koe ve}e }e bide izbri{ano. Paralelno so toa se menuva i rezolucijata 1244 na Sovetot za bezbednost na ON za Kosovo, bidej}i taa glasi na ime SR Jugoslavija. Kosovskite politi~ari sega }e se obidat da ja iskoristat mo`nosta {to po dogovor im ja nudi Solana i }e lobiraat za nezavisnost na Kosovo.

Buntot koj bi nastanal naprolet }e odi vo taa nasoka. Kombiniranite diplomatsko-teroristi~ki pritisoci na kosovarite, vo sprega so slu`bite od Va{ington i Brisel, }e odat vo pravec na izdvojuvawe na Kosovo od Srbija, sozdavawe avtonomija vo Pre{evskata Dolina i kone~no iscrtuvawe na liniite na razgrani~uvawe vo Makedonija, po etni~ka osnova.

Nakratko ka`ano, planot za "Golema Albanija" od teorija sega preo|a vo praktika na terenot. Ottuka mo`e da se izvle~e u{te edna konstelacija. Ne e mal brojot na onie analiti~ari koi smetaat deka so edno vakvo scenario se odi kon vr{ewe silen pritisok kon oficijalen Belgrad, da se otka`e od politikata na inaetewe so Zapadot, pred s# stavot na Ko{tunica, koj se tolkuva kako umeren nacionalizam so poprefineti potezi od onie na Milo{evi}.

Vtoro, negoviot prethodnik Milo{evi}, iako vo ~etiri yida, sepak voskresnuva i reinkarnira, sozdavaj}i im seriozni glavobolki na sega{nite i prethodnite zapadni lideri, doveduvaj}i gi vo pozicija da ja sru{i mo}ta koja zapadnata hemisfera misli deka ja ima. Zatoa, sega Srbija treba da se oslabne i da se pretstavi pred svetskata javnost kako diskriminator i nasilnik, bez razlika koj stoi na nejzino ~elo, dali e toa Milo{evi} ili Ko{tunica, seedno. Zna~i, sekoj Srbin e ist.

No, kade e tuka Makedonija i zo{to se ~epka po nea i nejziniot suverenitet? Nekoi krugovi go komentiraat slednoto. Problemot so granicata me|u Kosovo i Makedonija treba postepeno da se uslo`nuva do pozicija na sudiri vo grani~nata zona, sudiri koi bi se vodele pod pla{tot na "borba za svoja teritorija". Rabotite odat vo toj pravec se razbira namerno i ve{ta~ki predizvikani. Otkako t.n. me|unarodna zaednica, sostavena samo od ~etiri dr`avi koi odlu~uvaat, }e im doka`e na narodite deka ne mo`at da najdat re{enie za problemot, }e gi prinudi dvete strani, Skopje i Pri{tina, da dojdat do kompromis, sozdavaj}i konfederacija me|u Kosovo i Makedonija. I za ova na{iroko se govori niz pove}e evropski metropoli.

Nekoj }e se zapra{a, zo{to konfederacija me|u Makedonija i Kosovo? Postoi samo eden odgovor. Balans na brojkite na naselenieto. Vo edna takva konfederacija bi imalo dva ramnopravni naroda, makedonskiot i albanskiot, so pribli`na brojka na etnosite. Nikoj nema da go diskriminira drugiot, nikoj ne bi imal pove}e ili pomalku od sosedot. Toa zna~i deka i ovoj Ramkoven dogovor ne im nudi ramnopravnost na Albancite, koi kako malcinstvo `iveat na ovie prostori.

Ne{tata se daleku od optimisti~ki i stabilni. Liferuvanite soop{tenija, ovie denovi od pretstavni{tvata na NATO i OON, pretstavuvaat samo vremensko odlagawe na zapo~natoto poradi ostrite reakcii od Skopje i Belgrad. Zapadnite pretstavnici velat, citiram, "mora da se po~ituva Rezolucijata 1244 na OON, a paralelno so nea i dogovorot za granicata me|u Skopje i Belgrad". Da, no {to koga za kratko vreme Rzolucijata }e bide nepostoe~ka poradi bri{eweto na imeto Jugoslavija i sozdavawe unija me|u Srbija i Crna Gora. Toga{ sostojbite na Kosovo }e po~nat da se menuvaat onaka kako {to sega baraat Rugova, Ta~i i Haradinaj.