EDNO PUSUL^E POVREDNO OD MAKEDONIJA!?

Me|utoa, edno od najgorlivite pra{awa za koe veruvame deka povtorno }e se aktuelizira vedna{ po zavr{uvaweto na procesot so izmenite i dopolnuvawata na zakonite, e problemot so dr`avjanstvoto. Toj tesno e povrzan so ovie zakoni, no i so pretstojniot Popis na naselenieto, stanovite i doma}instvata, za koj mo{ne se zainteresirani Albancite vo Makedonija.

Problemot ne e od v~era, tuku se provlekuva od osamostojuvaweto na RM do denes. Vo poslednive deset godini toj mnogu e ispolitiziran, a Albancite go koristea kako argument za obespravenost, procentualno zgolemuvawe na albanskoto naselenie itn.

Nivnata trka po stranskite i doma{nite porti vrodi so plod. No, tuka ne zavr{uva problemot. Pretstoi u{te eden maratonski krug koj za niv e trasiran, a za makedonskite politi~ari toa }e bide od po trwe. Veruvame deka ako do sega bea prazni vo umot, sega nema da bidat bosi vo noyete.

Zo{to toj problem e tolku interesen i su{testven za Albancite?

Pri~inata se poka`a za vreme na {outo nare~eno Popis na naselenieto 1994 godina, od koj na{ata zemja denes trpi dalekuse`ni dr`avni i nacionalni posledici. Okolu 150.000 Albanci, prete`no od Kosovo, vo vremeto koga SDSM be{e na vlast, vo interes na politikata, a ne na dr`avata Republika Makedonija, se ofajdija so makedonski dr`avjanstva.

Dali ovoj ~in be{e opravdan ili ne, podocna se poka`a. Pove}eto od niv gi zapo~naa, odnosno bea 'rbetot na minatogodi{nite voeni nemiri {to krajno ja vlo{ija politi~kata i bezbednosnata situacija vo Makedonija.

Kolku od niv gi ispolnuvaa uslovite za da gi dobijat dokumentite, toa e drugo pra{awe za razgleduvawe i seopfatna analiza. No, bidej}i vakvoto pra{awe povtorno se aktuelizira, treba mnogu trezveno da se razmisli dali n# o~ekuva sli~na bitka za koja politi~arite ne se svesni deka tesno e povrzana so pribli`no pedesetina zakonski i podzakonski tekstovi.

Vo ovie krajno napnati uslovi za `iveewe, s# si ima merka, no i golema pozadina. Kakva e taa, }e vidime. Del od akterite koi u~estvuva vo ovoj proces s# u{te se vlijatelni politi~ari koi ja razbranuvaa nacionalisti~kata omraza vo Makedonija.

Zatoa, ako situacijata se razgleduva od samiot po~etok, nekade po osamostojuvaweto na RM, celata rabota ja zamrsija parlamentarcite. Istite igra~i i korumpirani politi~ari }e odlu~uvaat i za najnoviot tekst, Predlog-zakonot za izmeni i dopolnivawa na Zakonot za dr`avjanstvo na Republika Makedonija. Tie pred nekolku godini go smenija osnovniot kriterium za dobivawe dr`avajnstvo od 5 na 15 godini neprekinat prestoj vo zemjava so {to ja otvorija portata za lavinata od sopki i politi~ki prepirki koi se strupolija vrz grbot na nevinite gra|ani.

Toga{ navistina vo vitelot na tornadoto se najdoa i gra|ani koi gi ispolnuvaa uslovite za steknuvawe makedonsko dr`avjanstvo, no i lica koi nemaa osnova da se zakitat so pusul~eto, bidej}i imaa kriminalni dosieja.

Vo tie zna~ajni momenti za Republika Makedonija, treba{e kakva-takva pravna ramka vrz ~ija baza }e bidat regulirani odnosite vo ovaa oblast. Zatoa vo oktomvri 1992 godina Sobranieto go donese, sega ve}e stariot, s# u{te va`e~ki, Zakon za dr`avjanstvo na Republika Makedonija. Vo nego po razni osnovi: po poteklo, ra|awe na terotirijata na RM, priroduvawe i me|unarodni dogovori, gra|anite mo`ea da go dobijat dokumentot za dr`avjanstvo. Me|utoa, poradi uslovite vo koi se `ivee{e, poradi aktuelnata politi~ka situacija na Balkanot, mnogu lica i politi~ari go izvitoperija ~lenot 26 i go upotrebija za politi~ki marketing i za manipulacija na Albancite i drugite gra|ani. So nego, vo rok od edna godina od stapuvawe na Zakonot vo sila, dr`avjanite na drugite Republiki od SFRJ, sega dr`avi, mo`ea da podnesat barawe za dr`avjanstvo, dokolku imaat postojan izvor na sredstva, dokolku se polnolenti i dokolku najmalku 15 godini imale zakonski reguliran prestoj vo zemjava.

Vo su{tina, pove}eto od diskutabilnite dojdenci od Kosovo mehani~ki se naseleni vo Republika Makedonija vo periodot me|u 1963/81 godina. Vrz taa osnova, tie imaa pravo da dobijat dr`avjanstvo, no poradi toa {to mnogumina od niv go nemaa regulirano svoeto postojano mesto na `iveewe, gi imaa istite peripetii kako i Makedonecot i Tur~inot i Romot i koj bilo drug gra|anin. Me|utoa, nivnata golgota ja iskoristija perfidnite albanski politi~ki pretstavnici koi, koga dojdoa zaedno so Makedoncite vo Parlamentot, nosea opinci i vozea ispokr{eni velosipedi.

Taka zapo~na igrata "mi`itatara". Za iljadnici Albanci, koi vsu{nost ve}e go imaa pravoto za dobivawe dr`avjanstvo ili ve}e bea dr`avjani, poradi politi~kata rapsodija na nivnite puleni vo vrska so brojkite vo Popisot od 1994 godina vistinata be{e skriena. Zo{to Albancite ne gi informiraa Albancite deka }e bidat popi{ani so istite dokumenti {to im gi izdale organite na dr`avata, poto~no MVR? Site se str~aa kon {alterite na MVR, mislej}i deka nema da bidat popi{ani. Taka, namesto klasi~nite 1.000 do 2.000 barawa godi{no {to denes normalno cirkuliraat niz {alterite, samo toga{ vo Skopje dnevno se podnesuvaa 8.000 barawa za dr`avjanstvo. Zarem cenata na toa pusul~e vredi pove}e od Makedonija? Koj manipilira{e so Albancite, ako ne istite onie politi~ari koi sega vozat me~ki i se oblekuvaat vo skapi odela i vratovrski. Na skromnata politi~ka livada se najdoa dva ovna. Edniot oven pase{e na zapadnata strana od livadata, a drugiot na isto~nata. Tie rogovi nemaa za da se presmetaat koj ima pogolem inaet i doblest, tuku dozvolija na obi~nite ovci da im izrastat rogovi.

Zatoa, otako pominaa site peripetii i slu~ki, dojde redot da se izvadi benignoto tkivo od Zakonot za dr`avjanstvo na Republika Makedonija. Ekspertite gi podgovija najnovite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot, koj ja simnuva granicata od 15 na 10 godini zakonski prestoj vo zemjava. No, taa gorna granica vo drugi zemji, vo soglasnost so Evropskata konvencija za steknuvawe dr`avjanstvo, ima razli~en ar{in. Vo Germanija e osum godini zakonski prestoj, vo Francija pet, vo Danska deset, vo [vajcarija dvanaeset godini. No, sekoja od ovie evropski i demokratski zemji na razli~ni na~ini ja {titat svojata dr`avnost od mehani~kiot priliv na naselenieto. Preku izdavawe vizi, zakonski dozvolen prestoj, lekarski uverenija, barawa na fotografii, pa duri i na familijarnite koreni.

Sekakvi surati vo [vajcarija, Avstrija, Avstralija ne primaat. Tie imaat svoi kriteriumi za steknuvawe dr`avjanstvo, a go {titat i dr`avniot interes. Kaj niv zakonskata regulativa e kristalno jasna, samo kaj nas od toa se pravi vreva i politi~ki marketing koj s# u{te ne e zgasnat. Politi~kata lakrdija vo makedonskata korida duri sega pretstoi.