AMNESTIRANI TERORISTI - IDNI MINISTRI?

Za razlika od vlasta, stavot na obi~niot gra|anin, kako i stavot na semejstvata na zaginatite braniteli na RM, e deka takov zakon ne smee da postoi, bidej}i mo`e da se slu~i da se amnestiraat tokmu licata koi gi ubile nivnite sinovi. Osven toa, makedonskata javnost stravuva deka amnestiranite lica }e go zloupotrebat toa {to nekoj im gi prostil grevovite, odnosno povtorno }e go zemat oru`jeto v raka. Iako so amnestijata, ne{to za {to be{e postignata soglasnost i vo Ramkovniot dogovor, se predviduva od ovoj akt da bidat izzemeni onie koi izvr{ile ubistva, se nametnuva tezata deka sekoj koj zemal oru`je v raka imal takva cel - da ubie nekogo. Narodot se pra{uva kako mo`e vo op{testveniot `ivot da se reintegriraat porane{nite pripadnici na t.n. ONA, odnosno vo ista institucija da sedat lu|e koi "do v~era" pukaa eden vo drug? Opravduvawata od makedonskata strana, pa i od profesorot Kambovski, eden od podgotvuva~ite na tekstot na Predlog-zakonot, se deka negovoto sproveduvawe treba da ovozmo`i zacvrstuvawe na mirot, za~uvuvawe na teritorijalniot integritet na dr`avata i vospostavuvaweto na pravnata dr`ava na celata nejzina teritorija, a amnestijata kako akt na prostuvawe na izvr{enite dela, vo konkretniot slu~aj se donesuva od politi~ki, a ne od humani pri~ini. Makedonskata javnost potencira deka ne mo`e da se bara ostvaruvawe na prava so povreda na pravata na drugite, a pretstavuvaweto na aktivnosta na t.n. ONA kako "borba za ~ovekovi prava", ne e ni{to drugo, tuku e kriminalno delo. Vo nitu eden me|unaroden dokument za ~ovekovi prava, individualni ili kolektivni, nitu edno na~elo ili norma na me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot ili me|unarodnoto kazneno pravo ne poznava primena na vooru`eno nasilstvo za osvojuvawe ili ostvaruvawa na opredeleni prava vo dr`avata. Vo slu~ajot na vooru`eniot konflikt vo RM predizvikan od t.n. ONA, dojde do masovno neposredno zagrozuvawe na ~ovekovite prava na site nejzini gra|ani, kako i do zagrozuvawe na teritorijalniot integritet i ureduvaweto na dr`avata so dalekuse`ni i dolgoro~ni reperkusii po odnos na statusot na ~ovekovite prava.

Spored aktuelniot minister za pravda, Memeti, ~ij tekst na Predlog-zakon se obidovme da go najdeme, no ni be{e re~eno deka s# dodeka toj ne vleze vo sobraniska procedura ne e dostapen za javnosta, ne treba da se precizira po~etniot termin na primenata na zakonot za amnestija, odnosno spored nego, op{tata amnestija bi gi opfatila site lica povrzani so konfliktot i site dela storeni vo vrska so nego {to ne se predmet na interes na Ha{kiot sud. Toa zna~i deka zakonot, najverojatno, bi gi opfatil i u~esnicite vo napadite na policiskite stanici od 1997 godina, kako i site drugi storiteli, bez ogled dali se makedonski dr`avjani, Kosovari, muxahedini i drugi stranski platenici, bez ogled na delata {to gi izvr{ile.

Nesoglasuvawe okolu vremenskiot termin za amnestija

Nasproti ovoj koncept, eks-ministerot za pravda, d-r Vlado Kambovski, objasnuva deka ni e potrebna restriktivna amnestija so precizno definirawe na vidot i storitelite na delata, so cel da se izbegnat natamo{nite implikacii vo praktikata. Osnovnite politi~ki pretpostavki za donesuvawe zakon za amnestija, spored nego, se zaemno utvrdeni so pismata na Solana, Robertson i Xoana od 23 oktomvri 2001 godina, kako i izjavata na pretsedatelot Trajkovski od 8 oktomvri 2001 godina poddr`ana i od Vladata na RM. Kako po~etok na konfliktot, objasnuva Kambovski vo tekstot na Predlog-zakonot za amnestija, treba da se zeme jasnoto i otvoreno sprotivstavuvawe na t.n. ONA kako paramilitarna formacija na bezbednosnite sili na RM, a toa e prviot vooru`en konflikt vo Tanu{evci, zapo~nuvaj}i od 12 fevruari 2001 godina. Pred toa postoeja samo izolirani teroristi~ki napadi na t.n. ONA (napadot na policiskata stanica vo Tearce, vozot na relacijata Skopje - Ki~evo itn.), no ne vo vid na vooru`en konflikt, koj podrazbira u~estvo na dve strani, so jasni uslovi za kvalifikacija na poimot "strana vo konfliktot" (uniformirani u~esnici, efektivna komanda itn). Vakvoto opredeluvawe na po~etokot na primenata na zakonot e edinstveno izdr`ano i od aspekt na me|unarodno-pravnite normi. Vo konkretniot slu~aj se postavuva pra{aweto, dali kako "~lenovi" na ONA se tretiraat samo licata {to se vooru`eni pod uniformi, aktivno u~estvuvale vo vooru`enite akcii, ili i nivnite soou~esnici, kako nevooru`eniot, takanare~en "politi~ki del" na t.n. ONA. Sobranieto na RM, objasnuva Kambovski vo tekstot, pred usvojuvaweto na zakonot za amnestija, mora da ima takva elementarna informacija, za{to inaku donesuvaweto na zakon bez precizno opredeleni elementi (licata na koi se odnesuva amnestijata), nema da zna~i nikakov pridones kon politi~ko re{enie na konfliktot i }e pretstavuva izvor za novi konflikti. Pripadnosta kon t.n ONA se utvrduva vrz osnova na podroben spisok na nejzinite ~lenovi, dostaven od organizatorite i voda~ite na t.n ONA do javniot obvinitel na RM (~len 3, predlogot na Kambovski). Pritoa, se naveduva deka ako osomni~eniot vo policiskata ili krivi~na postapka za delata od ~l.1 se povika na pripadnosta kon ONA, postapkata nema da se vodi s# dodeka javniot obvinitel na RM ne utvrdi deka osomini~eniot ne e pripadnik na t.n. ONA, vrz osnova na dostaveniot spisok od strana na t.n. ONA.

Narodot stravuva deka pripadnicite na t.n. ONA celosno ne go predale oru`jeto, za {to potvrduvaat i pukotnicite od nivna strana i po 26 septemvri. I za ovoj problem postoi re{enie vo predlogot na Kambovski, odnosno: Ako postoi somnevawe deka pripadnikot na t.n. ONA ne go predal dobrovolno oru`jeto do 26 septemvri 2001 godina, javniot obinitel na RM }e dade odobrenie za natamo{no vodewe na postapkata i pokrenuvawe na krivi~no gonewe duri otkako }e utvrdi deka osomni~eniot dobrovolno ne go predal oru`jeto vo spomenatiot rok, vrz osnova na podatoci na t.n. ONA i NATO-silite zadol`eni za akcijata na dobrovolnoto razoru`uvawe.

Kako krivi~ni dela povrzani so konfliktot, spored Kambovski, treba da se tretiraat delata protiv dr`avata i koneksnite dela {to se vo prirodna smisla povrzani so ovie dela. Toa se dela na nasilstvo i toa nasilstvo kon lu|eto i nasilstvo kon imotot, izvr{eni kako del od vooru`enata aktivnost na t.n ONA, ili vo podgotvuvawe na takva aktivnost, kako i dela so koi obi~no e sledena vooru`ena aktivnost od po{iroki razmeri (uni{tuvawe na imot, kra`ba itn.).

Zakonot mora precizno da go opredeli ne samo krugot na storitelite, tuku i na delata na koi se odnesuva amnestijata. Spored na{iot kazneno-praven sistem, a taka e i vo evropskite zakonodavstva, ne postoi amnestija {to bi zna~ela nekakvo dopolnitelno priznavawe na apsoluten imunitet na poedinec ili grupa lica za koi bilo izvr{eni dela. Prvo, zatoa {to, objasnuva Kambovski, nitu materijalno- praven, nitu procesno-praven imunitet ne postoi. Vtoro, zatoa {to vo sovremenite kazneno-pravni sistemi ne postoi primer amnestijata da se dava na opredelena kategorija lica (vo ovoj slu~aj pripadnicite na t.n. ONA), bez kakva bilo vrska so izvr{enite dela. Kambovski e kategori~en deka zakonot za amnestija mo`e da se odnesuva samo na pripadnici na t.n. ONA koi se dr`avjani na Republika Makedonija. Toj smeta deka Sobranieto na RM ima legitimitet da go donese ovoj zakon samo ako gi po~ituva politi~kite i pravnite postulati i samo dokolku pretstavnicite na albanskite partii nedvosmisleno ja deklariraat svojata cvrsta opredelba za otka`uvawe i toa zasekoga{, od pottiknuvawe, odobruvawe, pomagawe ili u~estvuvawe vo nasilna promena na ustavnoto ureduvawe ili zagrozuvawe na teritorijalniot integritet i bezbednosta na dr`avata. Spored nego, zakonot treba da se donese zaedno so zakon za dobrovolno predavawe i odzemawe na oru`jeto.

Idnite ministri?

Za da se ostvari edna od osnovnite celi na amnestijata - trajno vospostavuvawe na mirot i mirno re{avawe na me|uetni~kite konflikti, Kambovski potencira deka Vladata treba itno da sklu~i soodvetni aran`mani so pretstavnicite na me|unarodnata zaednica vo Kosovo (UMNIK, KFOR, NATO), zaradi primena na instrumentite {to se sodr`ani vo evropskite konvencii od oblasta na kazneno-pravnata pomo{ i drugite oblici na sorabotka vo spre~uvaweto na kriminalot (ekstradicija, transfer na osudeni lica).

I pokraj predlogot na Kambovski, Vladata, po kojznae koj pat, popu{ti pred barawata na albanskiot politi~ki faktor, odnosno se odlu~i za predlogot na ministerot za pravda, Ixet Memeti i na 26 fevruari go usvoi negoviot tekst na Predlog-zakon.

Spored Memeti, amnestijata }e gi opfati delata povrzani so konfliktot izvr{eni vo tekot na 2001 godina, kako i delata {to bile podgotvuvani vo periodot pred prvi januari minatata godina. Taa }e se odnesuva na makedonskite dr`avjani, strancite so postojan ili privremen prestoj i onie {to preku imotot ili semejstvata se povrzani so Makedonija.