Stotina vraboteni od skopskata fabrika za ~evli "Gazela" na 25 fevruari natepale desetina lica od obezbeduvaweto na skopskiot Gradski trgovski centar, za{to tie bez sudski nalog gi izbrkale prodava~kite i go zatvorile du}anot na "Gazala" vo GTC.

Ne dobivme najava deka GTC saka da ja prekine sorabotkata so "Gazela", nitu pak bilo najaveno deka sakaat da se iselime. Baravme da poka`at sudski nalog za izvr{uvawe, no obezbeduva~ite nemaa dokument i rekoa deka taka nalo`il Petre Mihajlovski, direktor na GTC. Site obvrski kon GTC gi podmirivme navreme i nema nikakva osnova da n# brkaat od du}anot, izjavi Nikola Cvetkovski, direktor na "Gazela", ~ie barawe za sredba so Mihajlovski bilo odbieno.

Vo "Gradski trgovski centar" a.d. velat deka dogovorot za zakup na objekt na pravno lice, nad koe e otvorena ste~ajna postapka, avtomatski mu prestanuva i e dol`no da se iseli od delovniot prostor.

Proda`bata na "Gazela", koja be{e na spisokot na 39-te firmi zagubari, s# u{te ne e zavr{ena. Iako pred tri meseci sudot donese odluka za proda`ba na fabrikata, "Gazela" s# u{te nema nov gazda, bidej}i vrabotenite baraat od sudot da ja poni{ti proda`bata na fabrikata.

Okolu 150 vraboteni vo "Gazela“, tri meseci po ukinuvawe na ste~ajot vo fabrikata i restartirawe na proizvodstvoto, s# u{te ne znaat kakov e nivniot status. Nivniot raboten odnos im prestanal na 31 januari, po {to tie se evidentirani vo Zavodot za vrabotuvawe kako nevraboteni.

Zdru`enieto na akcioneri i zakupuva~i smeta deka izmenite na Metodologijata treba da se odnesuvaat samo na promeni vo na~inot na pla}awe, odnosno se predlaga kupuvaweto deloven prostor da bide so u~estvo od 20 procenti, a ostatokot da se otpla}a na tri do pet godi{ni rati vo zavisnost od kvadraturata na delovniot prostor.

Okolu 600 vraboteni vo Voenata bolnica baraa itno da prodol`i finansiraweto od Fondot za zdravstvo, brzo re{avawe na statusot na ovaa ustanova i zapirawe na sekakva privatizacija dodeka ne se donese zakon. Vrabotenite se zakanuvaat deka }e stapat vo {trajk, ako vo rok od pet dena ne dobijat odgovor na barawata, koi preku Sindikalnata organizacija na bolnicata gi upatija do ministrite za odbrana i zdravstvo, Vlado Popovski i \or|i Orov~anec.

Komercijalnite banki vo tekot na naredniot mesec }e ja zgolemat provizijata {to se napla}a pri menuvawe na devizite vo evra. Sega{nite provizii vo zavisnost od bankite iznesuvaat od 0,4 do 0,6 otsto. Bankarite velat deka s# u{te ne e definirano kolkavo }e bide zgolemuvaweto.

Inaku, od prvi januari do 28 fevruari site devizi od evrozonata {to se nao|aat na smetkite vo komercijalnite banki, spored fiksniot kurs, avtomatski bez provizija se menuvaat. No, gra|anite {to gi menuvaat svoite devizi vo evra na {alterite na bankite pla}aat opredelena provizija.

Gr~kite konfekcioneri na jugot na na{ava zemja otvorija 20-ina konfekciski pogoni. Na konfekcionerite od Polikastro, Janica i Solun mnogu pove}e im se isplatuvalo ko{ulite, trenerkite i drugata trikota`a da gi {ijat vo Gevgelija, Bogdanci li Dojran, otkolku vo Grcija.

No, Grcite po~naa da otvoraat i drugi pogoni. Po novootvoreniot pogon na poznatiot solunski proizvoditel na med, alva i drugi proizvodi " Meltijadis" vo Gevgelija, otvoren e pogon za elektrouredi.

Okolu 600 vraboteni na "Cip produkt", "Tutun promet" i "Ohridska pastrmka" }e ja blokiraat NBRM dokolku "Stopanska banka" od Bitola vo rok od eden do tri dena ne ja izbri{e redovnata `iro-smetka na POS AIK "Lozar" od Bitola, najavija sindikalnite pretstavnici na ovie tri firmi vo sopstvenost na Tane Nikoloski i Cvetan Pandeleski.

Celosnata blokada na rabotata na bitolski "Lozar" i nezakonskoto odlevawe na sredstvata od ovaa fabrika za mineralna voda, kako {to poso~i Zoran Iloski od "Cip-produkt", ve}e ja stava pod znak pra{alnik i egzistencijata na 600-te vraboteni od trite firmi na Pandeleski i Nikolovski, koi u{te pred pet meseci "zarobile" 5,6 milioni germanski marki za kupuvawe na ova pretprijatie.

Narodna banka na Republika Makedonija soop{ti deka ja namali kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi so rok na dostavuvawe od 28 dena, od 15 na 13 otsto na godi{no nivo i na onie so rok na dostavuvawe od sedum dena, od 11 na osum otsto na godi{no nivo.

Spored nego, parite za svojata rabota op{tinite treba da gi baraat vo Personalniot danok i Danokot na dobivka. Toj ne precizira{e koj metod }e bide upotreben, za{to vo Ministerstvoto za finansii s# u{te ne e definirano koj danok }e bide odbran i na koj na~in }e se distribuira do lokalnata samouprava, koja prezema del od centralnata i preo|a kaj lokalnata vlast.

Otkako Vladata se izjasni deka vra}aweto na staroto zakonsko re{enie za pravo na penzija so 25 godini raboten sta` e te{ko izvodlivo, zatoa {to zgri`uvaweto na 7.000 rabotnici od firmite zagubari mnogu }e go ~ini dr`avniot Buxet, Sindikatot denovive se obiduva da go osvoi Sobranieto. Sindikalcite lobiraat preku prateni~kite grupi vo Sobranieto da go izglasaat staroto zakonsko re{enie. Izmenite na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe minatata nedela bile dostaveni do parlamentarnite grupi, a sindikalnite lideri dobile uveruvawe deka narodnite izbranici imaat razbirawe za nivnoto barawe. Tie gi te{ele sindikalcite deka }e zastanat na nivna strana i deka soglasno Ustavot }e baraat {to poskoro izmeni na Zakonot.

Majkl Hardgrejvs, glavniot menaxer na angliskata "Original indigo kompani", na 18 ovoj mesec go napi{a, kako {to samiot veli, poslednoto pismo upateno do Vladata, ili poto~no do zamenik-premierot Zoran Krstevski. Vo ova pismo Hardgrejvs reagira na faktot deka Krstevski s# u{te mu nema isprateno pismen odgovor vo vrska so proda`bata na "Makedonka", a za {to bilo razgovarano tri dena pred Nova Godina. Pri toj razgovor, Krstevski vetil deka do krajot na januari godinava, na Hardgrejvs }e mu ja ponudi celinata i drugite uslovi po koi mo`e da go kupi Kombinatot, no izmina i fevruari, a s# u{te nema ponuda. Pokraj ~etirite milioni evra za "Makedonka", Hardgrejvs vetuva 20 milioni evra za investicii i 2.000 rabotni mesta.

Reakcijata na idejata - zavr{nite smetki do Centralniot registar na Makedonija firmite da gi dostavuvaat zaedno so platena uplatnica od 1.200 denari za malite firmi i 2.000 denari za srednite i za golemite, e nelogi~na. Centralniot registar na Republika Makedonija e zamislen kako informativna baza koja, pokraj drugoto, treba da gi sodr`i i podatocite za finansiskata sostojba na firmite i da dava potvrdi za nivniot bonitet. Za svoite uslugi, Registarot, po tarifa utvrdena od Vladata, naplatuva od onoj {to bara bonitet ili drug podatok, a cenite na uslugite se dvi`at od 100 do 5.000 denari.

Od mart "Tutunska banka" najavuva pro{iruvawe na kreditiraweto na naselenieto. Kaj stanbenite krediti, novina e {to Bankata voveduva kreditna poddr{ka na investitorite, pri {to pod kontrola na Bankata }e bide namenskata upotreba na kreditot i izvedbata na stanbeniot objekt. Za kreditiranite objekti, Bankata }e odobruva dolgoro~ni krediti. Tutunska banka }e po~ne i so kreditirawe na kupoproda`bata na deloven prostor, a onie {to }e deponiraat namenski devizen depozit, }e mo`at da koristat kredit so kamata od 2 do 3,5 otsto godi{no, vo zavisnost od visinata na depozitot, so rok na vra}awe do 10 godini i grejs period od edna godina.

Pokraj ovie novini, od prvi mart taa prodol`uva i so odobruvawe na stanbeni krediti do 50.000 evra so otplata na 10 do 15 godini i so 15 procenti godi{na kamata, odnosno 11 procenti, ako se ostavi tretina od iznosot kako devizen depozit.

Vo Skopje e formirano Zdru`enie za gra|ani za za{tita na nivnite akcionerski prava "Akcioner", koe }e se gri`i za edukacija na gra|anite i za ostvaruvawe na nivnite akcionerski prava. Istovremeno e formirano i Zdru`enieto na gra|ani "Pravda" koe }e im dava besplatna pomo{ na akcionerite i }e gi zastapuva nivnite interesi pri sudski postapki, soop{ti skopjanecot Vasko Todorovski pretsedatel na "Akcioner".

Todorovski izjavi i deka "Akcioner" }e gi koordinira svoite stavovi so Sojuzot na sindikatite na Makedonija, so Unijata na nezavisni sindikati na Makedonija i so nekoi partii {to sakaat da gi dobijat glasovite na akcionerite i koi }e gi zastapuvaat nivnite interesi.