EKONOMIJA

Inicijativa za proizveduvawe na strumi~ka piperka bez preparati

DO ZDRAVA HRANA PO PRIRODEN PAT

Pi{uva: Kokan STOJ^EV

  • Vo svetot sekoja dobra ideja za proizvodstvo na zdrava prirodna hrana ja pomagaat dr`avite, a za proektite se izdvojuvaat soodvetni sredstva {to se potrebni za nivnata realizacija.
  • Kaj nas vakvite inicijativi duri sega se javuvaat, no dr`avata s# u{te nema sluh za dobrite ne{ta. Lu|eto, odnosno zemjodelcite vo Republika Makedonija, koi se obiduvaat da go promenat na~inot na zemjodelskoto proizvodstvo, se soo~uvaat so mnogu problemi.

Odredeni zemjodelci odamna sakaat da imaat planirano i programirano zemjodelsko proizvodstvo, veli Kiril Filev, pretsedatel na Zdru`enieto na zemjodelcite "Makedonska gradina" od selo Piperovo - Strumica.

Dosega zemjodelcite bea neorganizirani, ostaveni i zaboraveni od site dr`avni institucii. Zatoa morame ne{to da napravime za opstanok na zemjodelieto. Sakame da proizveduvame zdravi proizvodi za na{ite potro{uva~i. Me|utoa, s# dodeka rabotime nedoma}inski, individualno i s# dodeka sme neorganizirani, }e nema soodvetni rezultati. Se nadevam deka }e najdeme mo`nosti i razbirawe kaj dr`avata, a nie zemjodelcite koi s# u{te sme razdeleni i me|u sebe ne komunicirame za problemite, brgu }e se zbli`ime. Makedoncite otsekoga{ proizveduvale ne{to zdravo, no bez kapital i soodvetna poddr{ka nema interes za kakvi bilo inicijativi za proizvodstvo na zdrava i ~isti ekolo{ki produkti, veli zemjodelecot Filev.

Kiril Filev, pretsedatel na Zdru`enieto na zemjodelcite "Makedonska gradina" od s. Piperovo, Strumica

Toj ima tri dekari zemja. No, deset godini zaedno so drugi zemjodelci od selo Piperovo bara dopolnitelni povr{ini za rabota, a na{ata dr`ava ne im dodeluva zemja.

KONTROLA

Vo poslednive nekolku godini zemjodelcite vo Republika Makedonija gi poddr`uvaat nevladinite organizacii, kako na primer Makedonskiot deloven centar i Germanskiot tehni~ki centar za sorabotka, veli Filev koj bil na nekolku seminari.

Vo zemjodelieto treba da se napravi restrikcija vo primenata na hemiskite elementi. Ne smeeme do kraj da gi isklu~ime, no sepak proizvodstvoto mora da bide pod kontrola. Dosega nemavme soodvetna pomo{ od stru~wacite koi rabotea vo zadrugite. Imavme zadrugi i vraboteni koi samo primaa plata. Takov odnos imavme i so Ministerstvoto za zemjodelstvo, i so gradona~alnicite i so Agencijata za razvoj na koja & ponudivme ~etirigodi{na programa za proizvodstvo na zdrava makedonska piperka.

PAREA

Nudevme programa da zasadime piperka na edna planta`a, veli Filev. Vo prviot del treba{e da se napravi dezinfekcija so hemiski elementi, a potoa povr{inata da se pokrie pod najlonski folii (plastenici). Do nea da se zasadi piperka vrz koja }e se izvr{i solarizacija, odnosno samo }e pokrie so najlon. Na tretata planta`a treba{e da se zasadi istata sorta na piperka koja }e bide tretirana so parea. Ni{to nema hemisko. Na priroden na~in, so voda, so parea koja }e ima temperatura od 130 stepeni celziusovi pod najlon treba{e da se izvr{i dezinfekcija.

Samoto proizvodstvo treba{e da se sledi vo tekot na ~etirite godini pri {to }e se dojde{e do rezultati koi mnogu }e pomognea za piperkata vo strumi~ko. Rezultatite }e poka`ea koja piperka treba da se proizveduva: dali piperka po hemiski, ili po priroden pat.

Inaku, li~no smetam deka samo so upotreba na organsko |ubrivo proizvedeno od kaliforniski crvi e najdobro za strumi~kata piperka. Toa |ubre se proizveduva po priroden pat, `ivotnite (crvite) gi uni{tuvaat {tetnite mikrobi. Za `al, toa s# u{te nema golema primena, bidej}i nema pogolema finansiska poddr{ka od dr`avnite organi, veli zemjodelecot Kiril Filev od selo Piperovo - Strumi~ko.