EKOLOGIJA
Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe
Informativen centar za `ivotna sredina
PODGOTOVKA NA PRVA NACIONALNA KOMUNIKACIJA NA R. MAKEDONIJA ZA KLIMATSKI PROMENI
Podgotvila: M-r Maja A`ievska, nacionalen koordinator za proektot
- Proektot pretstavuva ~ekor napred kon zgolemuvawe na javnoto soznanie na nacionalno nivo za problemot so globalnoto zatopluvawe i so predizvikuva~ite na klimatski promeni.
P
roektot "Podgotovka na Prvata Nacionalna komunikacija na Republika Makedonija za klimatski promeni" e obvrska na Republika Makedonija kon Ramkovnata konvencija za klimatski promeni na Obedinetite Nacii. (UNFCCC). Konvencijata gi pottiknuva nau~nicite da gi istra`uvaat klimatskite promeni, a zemjite da sorabotuvaat me|usebno so cel da gi namalat emisiite na gasovite, osobeno onie koi poteknuvaat od energetikata, transportot, industrijata i otpadite kako i da promoviraat ~isti tehnologii i prakti~ni na~ini za da gi iskoristat obnovlivite izvori na energija, kako {to se son~evata, geotermalnata energija, energijata na veterot, namaluvaj}i ja potro{uva~kata na fosilni goriva. Proektot pretstavuva ~ekor napred kon zgolemuvawe na javnoto soznanie na nacionalno nivo za problemot so globalnoto zatopluvawe i so predizvikuva~ite na klimatski promeni.
Finansiskite sredstva za proektot se obezbedeni od Globalniot ekolo{ki fond (GEF), me|unaroden mehanizam za poddr{ka na proektite koi gi zasegaat opasnite zakani za globalnata `ivotna sredina (klimatski promeni, biodiverzitet, degradacija na me|unarodnite vodi i osiroma{uvawe na ozonskata obvivka). Agencija za implementacija na proektot e Programata za razvoj na Obedinetite Nacii (UNDP), a izvr{en organ e Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe. Aktivnostite na proektot zapo~naa vo januari 2000, a se o~ekuva deka do krajot na godinava nacionalnata komunikacija }e bide podgotvena.
Pokraj krajnata cel, izgotvuvawe na Prvata Nacionalna komunikacija se o~ekuva proektot da izgradi nacionalen kapacitet za formulirawe na strategija za pra{awata povrzani so klimatskite promeni; da go zajakne dijalogot, razmenata na informacii i sorabotkata pome|u site nacionalni relevantni zasegnati strani, vklu~uvajki go vladiniot, nevladiniot, akademskiot i privatniot sektor: da go poddr`i preminot od ovaa sostojba kon aktuelna implementacija na identifikuvanite merki koi se odnesuvaat na ubla`uvawe na vlijanieto na klimatskite promeni na nacionalno nivo.
Proektot se sostoi od tri tematski oblasti, na koi rabotat ekspertski grupi. Prvata tematska oblast se odnesuva na izrabotka na inventar na zagaduva~ite koi gi emitiraat "stakleni~kite gasovi" (gasovi koi go predizvikuvaat efektot staklena gradina), kako i nivnite apsorbenti. Tuka spa|aat osnovnite stakleni~ki gasovi jaglerod dioksid SO2, metan SN4 i azoten oksid N2O, za bazna godina 1994, a periodi~ni serii za 1990-1998 godina. Emisiite na gasovite se presmetuvaat spored upatstvata od Me|uvladiniot panel za klimatski promeni (IPCC) za nacionalni inventari na koli~inite na navedenite gasovi koi se emitirani od specifi~ni proizvodni sektori (energetski, industriski, transport) i drugi antropigeni izvori, pro{ireni i zbogateni so cel da se opfatat nedovolno prou~enite oblasti, kako {to se emisiite koi poteknuvaat od zemjodelstvoto, {umarstvoto i otpadot.
Vtorata tematska oblast se odnesuva na analiza na ranlivosta na najzasegnatite podra~ja od vlijanieto na klimatskite promeni vrz niv, i merki i strategija za adaptacija. Analiza na ranlivosta e procenka na vlijanieto na idnite klimatski promeni vrz potencijalno najzagrozenite sektori, kako {to se zemjodelstvoto, {umarstvoto, biodiverzitetot, vodnite resursi i ~ovekovoto zdravje. Otkako vrz osnova na istoriski sogleduvawa i ekspertska procenka vo sekoj sektor }e se definiraat mo`nite negativni posledici od promenata na klimata. ]e se predlo`at mo`nosti, programi ili merki so ~ija implementacija bi se namalile i ubla`ile posledicite od onie klimatski promeni koi ne mo`e da bidat odbegnati. Upravata za hidrometeorolo{ki raboti, vo sorabotka so eksperti od sekoj od zasegnatite sektori raboti na ovaa tematska oblast.
Tretata tematska oblast se fokusira na analizata za namaluvawe na emisiite na stakleni~kite gasovi i soodvetna strategija za postignuvawe na namaleni emisii. Celta e da se poso~at mo`nostite koi mo`e da se prezemat na nacionalno nivo za namaluvawe na emisiite na stakleni~kite gaosovi, socelda se namalat rizicite od klimatskite promeni. So ogled na toa {to najgolem del od emisiite poteknuvaat od energetskiot sektor, najgolem del od merkite se fokusirani tokmu na ovoj sektor, opfa}aj}i gi proizvodstvoto na elektri~na energija, toplinska energija i mehani~ka energija za transport. Ovaa tematska oblast, zaedno so inventarot na stakleni~kite gasovi ja raboti Istra`uva~kiot centar za energetika, informatika i materijali pri MANU.
Za nadgleduvaweto na nacionalnata politika za klimatski promeni i na implementacijata na Ramkovnata konvencija za klimatski promeni na nacionalno nivo e zadol`eno multidisciplinarno inter-vladino telo, Nacionalniot komitet za klimatski promeni. Prezentacii na primenetite metodologii, razmena na mislewa i diskusii po tematskite oblasti se odvivaa na nekolkute dosega odr`ani tematski rabotilnici za sekoja od oblastite, na koi prisustvuvaa pretstavnici od relevantnite ministerstva, od univerzitetite, privatniot sektor, nevladinite organizacii i mediumite.
Za podetalni informacii za proektnite aktivnosti, klimatskite promeni, globalnoto zatopluvawe i srodni temi, na raspolagawe e Veb-stranicata na proektot: