Civilnata i voenata vlast na Kosovo na 25 fevruari soop{tija deka go po~ituvaat dogovorot Trajkovski - Ko{tunica so koj se obele`a makedonsko-jugoslovenskata granica. Portparolkata na UNMIK, Suzan Manuel, gi otfrli izjavite na funkcioneri na ovaa organizacija {to s# u{te ja problematiziraat granicata, otkako ON se izjasnija deka ja priznavaat.

Na 25 fevruari, ministerot za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule, vo Obedinetite nacii ja deponira{e Spogodbata i site pridru`ni dokumenti za granicata me|u Makedonija i SRJ za da im stavi kraj na site proceduralni i pravni dilemi koi bea pri~ina edna godina po potpi{uvaweto od strana na UNMIK da bide tretirana kako nelegalna.

Ambasadorot vo ON, Sr|an Kerim, koj go stavi krajniot potpis na Spogodbata za granicata i vo ~ie vreme treba{e da se registrira vo svetskata organizacija, izjavi oti ne e to~no deka e napraven propust od na{a i od jugoslovenska strana i deka takvite tvrdewa nemaat vrska so vistinata.

Na 25 fevruari vo Op{tinata Karpo{ vo Skopje be{e otvoren Centar za informirawe na gra|anite. @itelite od Karpo{, osven {to }e mo`at da se informiraat za pra{awa od lokalnata samouprava, vo Centarot }e dobivaat i besplatni pravni soveti za konkretni problemi, a vo negovite ramki }e funkcionira i centar za poplaki. Proektot e ostvaren so poddr{ka na Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj (USAID).

Grcija se zalaga za nadminuvawe na pove}egodi{niot spor za imeto na Makedonija, izjavil portparolot na gr~kata Vlada, Hristos Protopapas, vo Solun. Toj naglasil deka "Grcija saka ovoj spor da bide re{en vo ramkite na me|unarodnoto pravo i vo soglasnost so gr~kite nacionalni interesi". Gr~kiot portparol potenciral deka, iako vo momentov ne se vodat pregovori, procesot za nadminuvawe na razlikite za imeto prodol`uva vo ramkite na Obedinetite nacii.

Spored portparolot na Vladata, \or|i Trendafilov, Vladata nema taen plan za Makedoncite od Ara~inovo, a izgradbata na `iveali{ta vo Hipodrom samo e privremeno re{enie dodeka ne im se renoviraat domovite. Toj otfrla sekakva mo`nost privremenite `iveali{ta da stanat trajni domovi na ara~inovci. Ovie privremeni `iveali{ta se so cel na raselenite Makedonci da im obezbedat podobri uslovi za `iveewe za da ne `iveat vo prifatili{ta. Koga }e se sredi bezbednosnata sostojba, Makedoncite }e se vratat vo Ara~inovo, veli Trendafilov.

I ministerot za vnatre{ni raboti, Qube Bo{kovski, se sretna so ara~inovci i im veti novi `iveali{ta, no samo kako privremeno re{enie.

Ostatoci od ribarska naselba, koja poteknuva od prviot ili vtoriot vek pred Hrista, se pojavile na bregot od Prespanskoto Ezero, otkako nivoto na vodata drasti~no se namalilo. Prvite gradbi od naselbata se pojavile na bregot pome|u selata Nakolec i Dolno Dupeni, no bidej}i nivoto na vodata s# u{te opa|a, od Ezeroto sekojdnevno izleguvaat po nekolku santimetri od starata civilizacija.

Ovaa naselba arheolozite ja narekuvaat "Plo~i", za{to nejzinite yidovi se napraveni od golemi neobraboteni kameni plo~i. Arheolozite tvrdat deka eden del od novootkrienata naselba s# u{te e pod voda, no e mnogu bogat so kerami~ki predmeti.

Nepoznati storiteli gi oskvernavile manastirot "Sveti Jovan Kristitel" i Germanskite grobi{ta od Prvata svetska vojna locirani na bitolskiot rid "Deveani". Tie gi skr{ile dvata golemi reflektora {to go osvetluvaat 12-metarskiot krst, za{titnik na Bitola. Ukradeni se ikonite na Sveti Jovan Krstitel i na Sveto Blagove{tenie, iskr{eni se site stakla na sve}nicite, zemeni se parite od paraklisite i iskr{ena e vratata od crkvi~kata. Na mermernite yidovi ispi{ani se 150 muslimanski imiwa.

Nacionalniot institut na dijasporata od Republika Albanija, koj e vo ramkite na albanskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, promovira podatoci spored koi vo svetot ima okolu 16 milioni Albanci.

Spored ovoj Institut, na Kosovo ima dva miliona Albanci, vo Makedonija 800 iljadi, vo Crna Gora okolu 50 iljadi, vo Italija nad 100 iljadi, Vo Grcija nad eden milion, vo Turcija eden milion, vo Bugarija 52 iljadi itn.

Prvoto masovno raseluvawe na Albancite, spored ovoj Institut, po~nalo pred pet veka, pa s# do masovniot egzodus vo 90-tite godini od Kosovo i, kako {to se naveduva, "egzodusot na Albancite od Makedonija od 2001 godina".