MAKEDONIJA KAKO USPE[EN "KONTROLOR NA KRSTOSNICATA"

"^esto povtoruvanata floskula za otsustvo na vizija i minimum konsenzus me|u politi~kite eliti na nacionalno nivo za toa kakva Makedonija o~ekuvame da imame ako na{ite planovi i politika se realiziraat uspe{no - }e ja izlo`ime na proverka i potvrda preku edna od najva`nite temi na spomnatiot konsenzus, a taa bi bila: kako Makedonija treba da se postavi vo regionot kon sosedite i vo odnos na "golemite sili" za da si obezbedi trajna stabilnost?

Na{eto minato i specijalno sega{nosta re~isi idealno ja potvrduva tezata ili modelot od teorijata na geostrategijata koja se narekuva: cross land diskurs ili sostojba na zemja na va`na raskrsnica. Vo toj kontekst za nas e va`na sudbinata na malite zemji koi le`at na strate{ki krstosnici. Ova pak, e neophodnoto predznaewe zaradi vklopuvawe na nadvore{nata politika i realizirawe na nacionalnite interesi vo konkretna politi~ka postapka.

[to zna~i toa vo slu~ajot na Makedonija, {to na{ive treba da go znaat so samoto toa {to se politi~ari vo Makedonija? Imeno, Makedonija kako zemja na strate{ka krstosnica nema mnogu opcii za politi~ki razvitok osven dve: ili }e bide sposobna da gi vladee svoite raboti na na~in da bide otvorena na site ~etiri strani na krstosnicata (da gi servisira tranzitite: stopanski komunikaciski i politi~ki) ili }e bide predmet na podelba me|u posilnite sosedi. Treta opcija nema. Nema mo`nost da ja zaboravat malku, da zdivne i podzaboravena da ima vreme da ja stabilizira tranzicijata kon demokratija. Ne, s# se odviva zabrzano i u`asno adrenalinski. Toa e klop~e na interesi koi koordiniraat i vrijat permanetno, istaknuva Fr~kovski.

Makedonija istoriski ja ima iskuseno vtorata opcija na postojana delba. Sega prvpat vo nejzinata istorija mo`e uspe{no da se opita vo prvata opcija: nezavisna dr`ava, uspe{en "kontrolor na krstosnicata". Ova politi~ki prettekstno iskustvo sekoj salam makedonski politi~ar mora da go ima "pocicano so maj~inoto mleko", inaku e kako guska vo magla, ili e kupen.

[to zna~i "balansot" vo slu~ajot na Makedonija, posebno vo kontekst na politi~kite slogani na na{ata nadvore{na politika koi gi prosledivme kako: ekvidistanca od sosedite ili pozitivna energija kon niv?

Imeno, ne{to od iskustvoto na zemja na krstosnica ima sodr`ano vo osnovnoto idejno plato na ovie slogani, no nikoga{ jasno uo~eno, nitu politi~ki iska`ano kako platforma. Imeno, Makedonija funkcionira{e kako slepo crevo ili zemja na cvrsta linija sever-jug, vo funkcija na srpsko-gr~ko povrzuvawe vo biv{ata SFRJ. Koga se osamostoivme, se vide toa vo eksplozija na obidi za zadu{uvawe na mladata dr`ava od Grcija i spor so nejzinoto ime. Za da odr`ite takva ve{ta~ka prekinatost so va{ite zapadni i isto~ni sosedi, vam vi treba JNA i fizi~ka kontrola na prekinot. Koga toa propadna i Makedonija se osamostoi, taa nedvosmisleno mora{e da ja prekreira svojata strategija, a ne samo da odi po inercija na nevrzanosta na SFRJ. Pritoa, Makedonija ima sodr`an inbalanas na izgradenite politi~ko-komunikaciski vrski po Koridorot sever-jug (Via Militaria, od rimsko vreme) za razlika od ovoj na istok-zapad linija (koridor 8, ili Via Ignacija). Pozicijata na Grcija, kako "mandator" na Evropskata unija za razvoj i stabilizacija na regionot na ju`niot Balkan, ja stava pod pritisok idejata za sozdavawe neophoden balans na koridorite vo Makedonija, koj istovremeno zna~i nejzina su{tinska stabilnost i povtorno go forsira sever-jug (so evropski pari) bez ogled na na{ite interesi. Grcite se zainteresirani za Vardarskata Dolina i patno-ekonomskata infrastruktura po taa linija, za naftovodot i lukrativnite profitni industrii okolu toa podra~je. Ne se zainteresirani (se razbira) za zapadna Makedonija nitu za stabilnosta na celina. Nim im e bitno da go obezbedat koridorot na nivniot kontakt so Srbija i so Sredna Evropa po kopnen pat i da onevozmo`at opasnosti od blokada po taa linija. Istovremeno, dodavaat ideolo{ki predznaci na toa povrzuvawe po pravoslavna linija i izolacija na Albancite na zapad od Koridorot 10. [u{kaat deka i "bra}ata" Rusi se zad takva ideja so {to gi vla`nat na{ive amateri, koi odlu~ile intimno deka po vojnata, so Albancite nema zaedni~ki `ivot vo Makedonija. Zad la`nata pravoslavna oska se krie endemska nestabilnost ili duri i podelba na Makedonija. Za razlika od taa strategija (za `al, so evropski pari) i Grcija kako promotor, nie imame neophodnost od izgradba i balans po linijata istok-zapad i inkluzivno povrzuvawe na delovite na zemjata vo koi prete`no `iveat Albancite so centralniot del i na istok so Bugarija i Turcija. Na toj na~in so inkluzivnost, stabiliziraweto e izvesno, bidej}i nikoj ne se ~uvstvuva isklu~en i podreden. Celinata jakne. Vrskata sever-jug i natamu ostanuva porazviena i taa i natamu funkcionira, no sega Makedonija ima razni alternativi od dopolnitelnite mo`nosti na Istok i na Zapad i e sosema druga manevarska pozicija i pootporna na pritisoci i uceni...

Nie mora da gi razbereme prednosta i ograni~uvawata koi proizleguvaat od na{ata geostrategija. Nie ne mo`eme, na primer, da si dozvolime da glumime dogmatski raspravi za "tvrd suverenitet" i da gi zatvorame liniite na komunikacija samo za da poka`eme kolku sme suvereni (i od }ef). Tuku treba da se vpregneme vo servisirawe na s# {to e mo`no na linija na sozdavawe uspe{ni mre`i ~ie sredi{te i slavina e vo Makedonija. Toga{ nas "top ne n# bie". Toga{ sme ja obezbedile na{ata stabilnost, bidej}i sme sredi{te na mre`ata na regionot - nervno sredi{te. Toga{ Makedonija e kako eden grad, metropolis vo koj kulturata na nejziniot dominanten narod - makedonskiot e obezbedena na seriozen na~in. Toa ne se postignuva so defanziva, bezidejnost i pla~ewe. Toa se postignuva so razbirawe na geostrategijata na zemjata i volja i akcija da se za~uva i razviva zemjata i narodot", zavr{uva so analizata prof. d-r Fr~kovski.