"MAKEDONSKATA BORBA" VO KVALITETNO POINAKVI USLOVI TRAE I DENES

Grcija, Bugarija i Srbija vo toj period vodea intenzivna politika da doka`at deka vo Makedonija `ivee del od nivniot sopstven narod, koj "me~tael" za prisoedinuvawe kon "mati~nata" dr`ava. Trite sosedni dr`avi sozdavaa svoi interesi vo Makedonija upotrebuvaj}i raznovidni legalni i ilegalni dejstva. So osoben napor se dejstvuvalo da se ubedat golemite sili deka vo Makedonija preovladuva gr~ko, bugarsko, odnosno srpsko naselenie.

Brzo po osloboduvaweto na Grcija (1821-1829), vo Parlamentot be{e proklamirana t.n. "golema ideja" - politika koja predviduvala sozdavawe na golema gr~ka dr`ava. Granicite ne bile definirani, me|utoa faktot {to Atina se proglasuva{e za "malata" prestolnina na elinizmot, dodeka Carigrad - "golemata", be{e jasno deka polovina od Balkanskiot Poluostrov i Mala Azija treba{e da ja dadat novata golema gr~ka dr`ava. Zna~i, bez Makedonija "golemata ideja" be{e neostvarliva. Dobro, no vo nea samo okolu 10 otsto od naselenieto be{e etni~ki gr~ko, odnosno pogr~eno. Pove}e od polovinata be{e makedonsko, potoa tursko, vla{ko..., no velikodr`avnite idei vo princip se beskrupolozni, veli d-r Bitovski. Tie ne znaat za granici. Bidej}i re~isi celoto pravoslavno naselenie (Makedonci, Vlasi, Albanci) po silata na istoriskite okolnosti ja priznava{e Carigradskata Patrijar{ija, nositelite na "golemata ideja" toa go proglasile za gr~ko i zapo~nale bitka za negovo asimilirawe. Sredstvata so koi dejstvuvaa bea: crkvata, u~ili{tata, razni zdru`enija (silogosi), klubovi, razni ekonomski vrski, a na kraj i oru`jeto. Celokupnosta na site tie sredstva za pogr~uvawe na Makedonija vo posledno vreme vo gr~kata istoriografija zapo~naa da se narekuvaat "makedonska borba". Inaku, vo {irokata javnost s# u{te pod "makedonska borba" se podrazbira vremeto po Ilindenskoto vostanie (1904-1908) koga od Grcija vo Makedonija se pra}aa vooru`eni ~eti (andarti) koi so blagoslov na turskite vlasti, vr{ea `estok teror i ubistva po makedonskite sela i gradovi odmazduvaj}i mu se na makedonskoto i vla{koto naselenie za u~estvo vo Ilindenskoto vostanie i prinuduvaj}i go pod strav na smrtna kazna, preku deklaracii do gr~ki mitropoliti i turskite vlasti da go prifa}a grcizmot kako sopstveno nacionalno opredeluvawe.

Propagandite vo Makedonija od strana na sosednite dr`avi prodol`uvaat i denes, osobeno gr~kata i bugarskata, no za razlika od minatoto, tie se odvivaat na posuptilen na~in so sofisticirani sredstva, iako istorijata veli deka granicite na Balkanot se "definirani" so zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna. Koga stanuva zbor za gr~kata propaganda vo Makedonija na po~etokot na 21 vek, toga{ ne se govori za u~ili{ta, organizirani ~eti, tuku za pritisok kaj "Golemite sili" preku nepriznavawe na imeto na na{ata dr`ava i makedonskoto naselenie vo egejskiot del na Makedonija.

"Makedonskata borba", vo kvalitetno poinakvi uslovi i so moficificirani sredstva, trae i denes. Po podelbata na Makedonija, od "gr~kiot" del desetici iljadi Makedonci se isterani, desetici iljadi se asimilirani, desetici iljadi vo vreme na Gra|anskata vojna i potoa morale da gi napu{tat svoite ogni{ta, no i pokraj toa zna~aen broj ostanale da `iveat na svojata vekovna zemja. Po golemite etni~ki promeni {to nastanale so naseluvaweto na stotici iljadi Maxiri po gr~kata maloaziska katastrofa (1919-1922) nema pri~ini Grcite da se pla{at deka nekoj }e im ja "odzeme" Egejska Makedonija, istaknuva d-r Bitovski. No, rakovodej}i se od svoeto pravilo deka "kade e, ili treba da bide Grkot, ne treba i ne smee da ima prostor za drugi", ne mo`e da se o~ekuva deka "procesot" na grcizirawe na makedonskoto naselenie da prestane. U{te pove}e {to silite {to ja prote`iraat Grcija (Zapad) po pravilo "mi`ea" i s# u{te "mi`at" pred site akcii na gr~kite vladi naso~eni kon uni{tuvawe na s# {to potsetuva deka na toj prostor `iveel i s# u{te `ivee makedonski narod.

Ispra}aweto na vooru`eni grupi, odnosno ~eti od Grcija i od Bugarija vo Makedonija be{e "revolucionernoto" sredstvo preku koe dvete zemji vr{ea pritisok vrz turskata Vlada, proglasuvaj}i gi nivnite vooru`eni akcii za osloboditelen obid na mesnoto naselenie , se trudea da go promoviraat svoeto "pravo" da se gri`at za svoite porobeni bra}a. Na toj na~in tie baraa razbirawe od Evropa za nivnite stradawa i borba za priklu~uvawe kon nivnata "mati~na zemja". Toa vo golem del govori i za odnosot i stavot na Grcija kon vostani~kite dvi`ewa vo Makedonija.

Vostani~ki dvi`ewa vo Makedonija imalo dva "vida". Avtohtoni, koi bile delo na makedonskoto naselenie, a ~ija krajna cel bila osloboduvawe na Makedonija, i predizvikani od nadvor, poto~no od sosedna Grcija i Bugarija koi na nivnite aneksionisti~ki celi im davale osloboditelen karakter, potencira d-r Bitovski. Avtohtoni gr~ki vostani~ki dvi`ewa vo Makedonija nemalo i ne mo`e da ima. Osnovnata pri~ina za toa bila {to nemalo delovi vo Makedonija so pobrojno kompaktno gr~ko naselenie {to bilo uslov za edno kakvo-takvo vostani~ko dvi`ewe, taka {to dokolku imalo nekoj bunt koj go narekuvale gr~ki, toj bil organiziran i prenesen vo Makedonija od Kralstvoto Grcija. Takvite akcii, gr~kite upravnici gi proglasuvale za "vostanie na Makedonija" i im pripi{uvale osloboditelni, poto~no obedinitelni celi. Inaku, site makedonski vooru`eni dvi`ewa protiv sultanskata vlast, koi nemale kakvi bilo vrski so Atina, se tretirale kako neprijatelski i naso~eni protiv gr~kite "interesi" vo Makedonija. Poradi {irokite dimenzii i masovnoto u~estvo na re~isi celiot makedonski narod (patrijar{isti i egzarhisti) vo Ilindenskoto vostanie, toa vo Atina bilo pre~ekano "na no`". Bilo proglaseno za psevdovostanie, za akcija koja imala re~isi edinstvena cel da go uni{ti grcizmot vo Makedonija, za dvi`ewe vo slu`ba na tu|i interesi, koe nemalo osloboditelen karakter i & gi ponudile na sultanot svoite uslugi za negovo zadu{uvawe. Vo toj kontekst treba da se gleda i gr~kata "makedonska borba" 1904-1908.