POLITIKATA NA GRCIJA ZA SO^UVUVAWE NA GR^KOTO VLADEEWE VRZ EGEJSKA MAKEDONIJA

Okolu toa pra{awe, site gr~ki politi~ki sili od krajnata desnica do krajnata levica, i gr~kite kvislinzi, postignaa celosen konsenzus.

Za postignuvawe na taa cel site tie sili prezedoa politi~ki i voeni merki.

Vrz osnova na odlukata na Rajhot od 18 april 1941 godina, na 20 april bugarski vojski vlegoa i ja okupiraa Isto~na Makedonija i Zapadna Trakija, vo koja kako "povratena" zemja vospostavija voena, administativna i druga vlast.

Soglasno naredbata na Hitler od 17 maj 1941 godina za podelba na Grcija vo okupacioni zoni, Egejska Makedonija be{e podelena me|u Germanija, Italija i Bugarija.

Bugarite nezadovolni od takvoto re{enie, kako {to ve}e privedovme, prezedoa razni aktivnosti za izmena na naredbata i prisoedinuvawe na Makedonija kon Bugarija, na {to Grcite ostro reagiraa i se sprotivstavija. Grcite tvrdea deka Egejska Makedonija od istoriski, geografski i nacionalen aspekt, pretstavuva sostaven del na Grcija. Grcite glavnata aktivnost ja naso~ija protiv Bugarija koja ja smetaa za glaven pretendent vrz Egejska Makedonija. Osven Bugarija, seriozen faktor za gr~kiot suverenitet Grcite go smetaa i makedonskoto nacionalno-osloboditelno dvi`ewe poradi {to vo tekot na vojnata prezedoa drasti~ni merki protiv nego. Tesnata sorabotka na eden del na Grcite so okupatorot se dol`i i na nivnite napori da ja so~uvaat Egejska Makedonija. Vo toa sekako im pomaga{e i blagonaklonata politika na Hitler kon Grcite, so cel da gi pridobie. Hitler u{te vo prvite denovi na okupacijata dade osnovni nasoki da ne se draznat Grcite, da se poddr`i nacionalisti~koto dvi`ewe i da se manifestiraat i praktikuvaat kon Grcija jasni i prijatelski odnosi.

Vedna{ po okupacijata na Egejska Makedonija so naredba na komandantot na germanskata komanda na oblasta "Solun-Egej" general Fon Krecki od 19 april 1941 godina, Centralna i Zapadna Makedonija e proglasena za guvernija, a za prv guverner go nazna~i generalot vo penzija Rizos Rangalis, dotoga{en gr~ki ambasador vo Berlin. Pri glavnata Guvernija vo Egejska Makedonija funkcioniraa dve slu`bi: Biro 5 so zada~a da ja sledi i da se bori protiv tu|ite antigr~ki propagandi vo Egejska Makedonija, osobeno bugarskata i romanskata i protiv dvi`eweto na otporot organizirano od komunistite. Istata zada~a ja imaa i slu`bite za voeni raboti vo okruzite i okoliite vo vnatre{nosta na Makedonija formirani so naredba na guvernerot Rizos Rangalis. Gr~kite kvislin{ki vlasti, kako i bugarskite, formiraa izvestitelni slu`bi, me|u koi se razvi ostra i me|usebna borba, vo koja `rtvi bea Makedoncite.

So naredba na Hitler od 17 maj 1941 godina, Egejska Makedonija be{e podelena me|u Germanija, Italija i Bugarija

Gr~kata kvislin{ka Vlada na general ^olakoglu, koristej}i ja blagonaklonosta na Hitler kon Grcite, se obide da gi povrati Isto~na Makedonija i Zapadna Trakija okupirani od Bugarite.

Za postignuvawe na taa cel, ^olakoglu kon krajot na maj 1941 godina formira komisija sostavena od istaknati univerzitetski profesori i eminentni poznati li~nosti so zada~a da podgotvat specijalen elaborat, memorandum so koj da se "doka`e" geografskata, stopanskata, nacionalnata i istoriskata gr~ka pripadnost na Isto~na Makedonija, a i Zapadna Trakija i neophodnosta za opstanok na Grcija. Memoarot be{e dostaven do vladite na Oskata i drugi institucii i li~nosti.

Sli~ni aktivnosti bea prezemani i vo vnatre{nosta na Makedonija. Vo maj 1941 godina kosturskiot gradona~alnik, general vo penzija Piheon, podgotvi Deklaracija koja ja potpi{aa op{tinskite pretsedateli od kosturskata okolija, Grci po rod, vo koja se bara{e Zapadna Makedonija da ne se prisoedini kon Bugarija, tuku da ostane pod Grcija. Dokolku toa ne e vozmo`no, taa da dobie avtonomna uprava.

So cel da se eliminira mo`nosta za pro{iruvawe na bugarskata okupacija vo cela Egejska Makedonija, za {to kako {to privedovme, Bugarija i prezede razni aktivnosti, biv{iot politi~ar Sotiris Goxomani, grciziran Makedonec, i biv{iot pratenik od Kostur Stefanos Dragumis, prezedoa inicijativa da se formira delegacija sostavena od istaknati Grci od Centralna i Zapadna Egejska Makedonija (Solun, Voden, Kostur, Ko`ani) so zada~a da go poseti Berlin i da pobara od Hitler avtonomna uprava za Makedonija.

Vo akcijata za so~uvuvawe na gr~koto vladeewe vrz Egejska Makedonija neposredno i li~no se vklu~i i pretsedatelot na gr~kata kvislin{ka Vlada, general G. ^olakoglu. Toj vo prvata dekada na juli 1941 godina gi poseti makedonskite gradovi Solun, Voden, Enixe Vardar, Sobotsko i drugi gradovi kade odr`a v`e{teni nacionalisti~ki govori vo koi istakna: "Makedonija bila i }e ostane gr~ka", deka "Grcija }e go so~uva celosno svojot teritorijalen integritet, deka Vladata }e se bori da go povrati suverenitetot i celovitosta na Grcija i sli~no.

Pokraj navedenoto, za postignuvawe na gornite celi, gr~kata kvislin{ka Vlada po~na ednovremeno da formira razni politi~ki, voeni, kulturno prosvetni organizacii, voeni formacii i drugo.

Na po~etokot na juli 1941 godina vo Solun e formiran "Gr~kiot begalski sojuz" so zada~a da se gri`i za begalcite od Isto~na Makedonija i Zapadna Trakija koi prebegaa po bugarskata okupacija na nivnite kraevi. Sojuzot razvi mo{ne bogata aktivnost protiv bugarskata okupacija i za vra}awe na Isto~na Makedonija i Trakija vo sostav na gr~kata dr`ava.

Vo juli 1941 godina vo Solun se sozdadeni dva komiteta: Komitetot na ~elo so profesorot Luvaris so zada~a da ja sledi situacijata voop{to i polo`bata na gr~koto naselenie posebno okupirano od Bugarite i komitet na ~elo so profesorot Aleksandros Zvolos (iden pretsedatel na PEEA) so zada~a da ja sledi situacijata i polo`bata na Grcite begalci i ja informira javnosta i gr~kata Vlada.

Vo odbrana na gr~kite interesi vo Makedonija, kako {to privedovme, se vklu~i gr~kata kvislin{ka Vlada. Glavnata gr~ka administrativna uprava na Makedonija so sedi{te vo Solun se pretvori vo glaven centar na gr~kata propaganda, predvodena od generalniot inspektor, general Atanasios Hrisohou.

Na vospostavuvaweto na gr~ka kvislin{ka vlast, na osnovaweto na razni gr~ki nacionalisti~ki organizacii i institucii i na nivnata dejnost, se sprotivstavija Makedoncite, formiraj}i svoja lokalna vlast. Me|utoa, vo ramkite na svojata politika, na 10 juni 1941 godina Germancite izdadoa stroga naredba so koja otporot na Makedoncite protiv gr~kata kvislin{ka vlast se okvalifikuva kako otpor protiv germanskite vlasti i soodvetno se sankcionira. Soglasno gornata i drugi naredbi, i pokraj otporot na Makedonija, vo Centralna i Zapadna Makedonija be{e vospostavena gr~ka kvislin{ka vlast.

(Prodol`uva)