DETSKIOT FOLKLOR OD ISTO^NIOT DEL NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Vtora pri~ina e faktot {to onie, s# u{te ostanati i za~uvani tvorbi od detskiot folklor koi denes egzistiraat kaj decata, isto taka se ostaveni sami na sebe i na opasnosta i niv eden den da gi snema. Zatoa, nam vozrasnite ni pretstavuva dol`nost da gi za~uvame ovie tvorbi preku nivno evidentirawe i zapi{uvawe.

Tretata pri~ina poradi koja se re{iv da go istra`uvam detskiot folklor e mojata emotivna povrzanost so detskiot folklor od moeto podnebje koja evoluira vo `elba vakvi sli~ni istra`uva~ki proekti da se sprovedat i po{iroko, za potoa da mo`at detskite folklorni tvorbi od razni narodi, da se sporeduvaat pome|u sebe, pa duri i da se razmenuvaat.

Se se}avam deka za vreme na eden moj prestoj vo Japonija, pri posetata na edna detska gradinka, na tamo{nite deca im poka`av nekolku detski igri od isto~niot del na R. Makedonija i tie voodu{eveno gi prifatija, igraj}i gi po nekolku pati edno po drugo. Isto taka kako dete bev vo Germanija i od tamo{nite deca nau~iv nekolku nivni detski igri. Istite podocna doma im gi poka`av na moite drugari, koi isto taka voodu{eveno gi prifatija i dolgo vreme potoa gi igravme ovie germanski detski igri. Da go spomneme i toa deka za razlika od re~isi site drugi oblasti od folklorot preku koi narodite se zbli`uvaat i podobro zapoznavaat, toa ne e slu~aj so detskiot folklor. Taka, na primer, folklornite pesni od bilo koj narod, se distribuiraat preku festivali, kaseti, kompakt-diskovi i sli~no i preku seto toa, drugite narodi doznavaat za pesnite na doti~niot narod. Takva e sostojbata i so narodnite nosii, tkaenini, arhitektura i sli~no, koi preku knigi i prospekti se distribuiraat me|usebno pome|u razli~ni narodi. Za `al, ova ne e slu~aj so detskiot folklor koj, ostaven sam na sebe, naj~esto egzistira vo zatvoreniot svet na decata. Tamu se ra|a i tamu go do~ekuva svojot kraj, naj~esto bez da bide prezentiran von mestoto kade egzistira. No, mo`ebi ne e s# taka crno, pa vo prilog na ova bi ja spomnal idejata vo detskite gradinki da im se otstapi pove}e prostor na detskite folklorni tvorbi i istite, preku publikcii ili video-kaseti, me|usebno da se neguvaat, odr`uvaat i razmenuvaat pome|u razli~ni narodi. Vo spomen na nezaboravnoto i nepovtorlivo detstvo {to sekoj od nas go ima pro`iveano, dol`ni sme barem da se obideme da storime ne{to od seto ova.

Sega da spomnam ne{to i za prostorot od kade gi sobrav detski tvorbi, koi }e bidat prezentirani vo prodol`enie. Regionot na isto~niot del na R. Makedonija go odbrav najmnogu poradi faktot {to tamu sum roden i tamu denes `iveam. So drugi zborovi, ovoj region dobro go poznavam i smetam deka mo`am uspe{no da go prezentiram detskiot folklor {to ovde egzistira, a bil sostaven del i na moeto detstvo. Inaku, detskiot folklor od ovoj del na Makedonija e prili~no obemna oblast za istra`uvawe. Sepak, glavnite razliki pome|u detskite folklorni tvorbi, od razli~ni gradovi i sela na ovoj region, ne se odnesuvaat tolku na su{tinata i pravilata na folklornite detski igri, obredi i pesni, tuku pove}e se odnesuvaat na bezbrojnite varijanti i modifikacii na nekoi zborovi ili pravila od detskite obredi i igri. Da go spomnam i toa deka granicite na regionot na isto~niot del na Makedonija gi odrediv samiot vrz osnova na sli~nosta na dijalektot {to se zboruva vo gradovite i selata na ovoj region. Imeno, ovoj dijalekt vo izvesni nijansi se razlikuva od drugite dijalekti vo Makedonija, a najkarakteristi~na razlika e vo akcentot na izgovorot na oddelni zborovi koj pa|a na tretiot slog odzadi.

[to se odnesuva do polot i vozrasta na intervjuiranite gra|ani, mo`am da ka`am deka se opfateni gra|ani od obata pola podednakvo i od site vozrasti. Vo fazata na intervjuiraweto se opfateni ispitanici koi `iveat ili `iveele vo site 13 gradovi i grat~iwa vo isto~niot del na R. Makedonija. U{te pove}e ispitanici opfativ i od brojnite sela {to gi okru`uvaat ovie gradovi i grat~iwa. Kako 'rbet za ova istra`uvawe mi poslu`i moeto prethodno istra`uvawe na detskiot folklor od [tip, koe go nadopolniv so folklornite tvorbi od gradovi i sela na isto~niot del na R. Makedonija. Rezultatot od seto ova }e bide prezentiran vo slednive broevi na "M. Sonce", iako ne bi sakal nitu da pomislam deka siot toj trud, eden den, bi mo`el da ostane samo kako studen i nem spomenik na nekoga{ izvonredno `iviot detski folklor od isto~niot del na R. Makedonija.

Vo prodol`enie }e pomineme na razbrabotka i analiza na sekoja od ovie grupi potkrepeni so brojni primeri na detski tvorbi.

]e po~neme so prispivnite pesni. Preku prispivnite pesni decata u{te od svoeto ra|awe doa|aat vo dopir so folklorot na svoeto podnebje. Majkite, babite, no i tatkovcite, bile tvorcite na ovie milozvu~ni napevi. Prispivnite pesni vo folklorot na isto~niot del na R. Makedonija pretstavuvaat vistinska egzotika (retkost i ubavina). Iako na ovie tvorbi decata ne se avtori, pa od aspekt na svoeto sozdavawe ne pretstavuvaat avtenti~en del od detskiot folklor, se re{iv da gi vklu~am i niv vo ovoj trud tokmu poradi nivnata celosna posvetenost na decata koi, pak }e povtoram, preku niv za prv pat doa|aat vo dopir so folklorot na svoeto podnebje. Inaku, melodiite na ovie pesni~ki se mo{ne ednostavni i lesno vospriemlivi taka {to vo celost odgovaraat na dadenata uloga. Da prosledime nekolku detski prispivni pesni od isto~niot del na R. Makedonija:

Ova e edna od najpoznatite prispivni pesni vo isto~niot del na R. Makedonija. Posebno e zastapena vo gradovite: [tip, Radovi{, Vinica, Strumica, Zletovo i Ko~ani, a poznata e i vo pogolemiot broj sela okolu ovie gradovi. Vo Sveti Nikole, po stihovite: Da uspije ma{ko dete, se dodavaat stihovite: Da mi stane golem junak; a vo Berovo, na istoto mesto, se dodavaat stihovite: So maram~e i {e}er~e. Da potsetime deka Solun porano bil golem ekonomski i kulturen centar na Makedonija. Za obi~niot narod od vremeto koga e nastanata ovaa pesna (a toa sigurno e pred 1913 godina, bidej}i potoa ovoj grad e pripoen kon Grcija t.e. e ottrgnat od `iviot organizam na Makedonija, a vo toj kontekst i na nejziniot isto~en del), Solun bil golemiot grad vo koj s# se slu~uvalo. Toa mo`ebi e edna od pri~inite za golemata zastapenost na ovoj grad vo mnogu makedonski narodni pesni, a ovde gledame deka vo imaginacijata na narodniot peja~, duri i sonot doa|al od Solun. Kako {to gledame, sodr`inata na ovaa pesna e posvetena na uspivawe na ma{ko dete. Nema da preteram ako ja iznesam tezata deka i ovoj moment pretstavuva odraz na del od makedonskata istorija. Dolgogodi{nite ropstva pod koi se nao|al na{iot narod kulminirale vo folklorot vo forma na potsvesna `elba, vo toga{ malubrojniot makedonski narod, da se ra|aat s# pove}e ma{ki deca koi bi se borele za sloboda na svojata zemja. Toa mo`ebi e eden od presudnite faktori {to ma{kite, za razlika od `enskite, se poeksponirani (naj~esto kako junaci), ne samo vo makedonskite narodni pesni, tuku i vo drugite folklorni tvorbi (prikaznite, legendite i drugo), a takov e slu~ajot i ovde. Dokaz za ova imame i vo varijantata na ovaa pesna kakva se pee vo Sveti Nikole, kade gledame deka uspivaweto na ma{koto dete e isklu~ivo vo funkcija deteto pobrgu da porasne za da stane junak, a smetam deka e dobro poznata ulogata na junacite ne samo vo folklorot, tuku i vo istorijata.

[to se odnesuva do stihovite: na babica u skutica, niv mo`eme da gi povrzeme so te{kata socijalna sostojba vo koja `iveel narodot od toa vreme. Spored ovie stihovi (no i spored izjavi na postari lu|e so koi razgovarav), roditelite toga{ navistina nemale mnogu vreme da se gri`at za svoite bebiwa i toa najmnogu poradi prezafatenosta od sekojdnevnata te{ka polska i doma{na rabota, pa zatoa gri`ata za decata ~estopati ja prezemale preostanatite ~lenovi na semejstvoto (babi, postari deca i sli~no). Vakvata nivna dol`nost gledame deka ostanala ovekove~ena vo ovaa prispivna pesna.

Se razbira deka vo ponovo vreme, dokolku so ovaa pesna se uspiva `ensko dete, namesto ma{ko, se pee `ensko dete, a se izbegnuvaat i preostanatite stihovi povrzani so ma{kiot pol na deteto (junak i sli~no).