|
KOMENTAR Gledano odnadvor AMNESTIRAM! Pi{uva: Slavko MANGOVSKI Mo`no e dodeka gi ~itate ovie redovi, eden od najsramnite zakoni vo makedonskata istorija da bide ve}e donesen. Ovoj zakon, koj zgrozi duri i nekoi me|unarodni organizacii za ~ovekovi prava, e poln so kontroverzi i problemi. Namesto na{ komentar, eve go misleweto na Zdru`enieto na ranetite i ~lenovite na zaginatite "Makedonski heroi" koi pora~uvaat: Amnestija i za teroristite i za pratenicite Zdru`enieto na ranetite i ~lenovite na zaginatite pripadnici na bezbednosnite sili na Makedonija - "Makedonski heroi", `rtvi na albanskiot terorizam, dlaboko se razo~arani od donesenata Odluka na Vladata vo Paralamentot da se rasprava za zakonot za amnestija. Se nadevame deka pratenicite na makedonskiot Parlament }e najdat sili da se sprotivstavat za donesuvaweto na Zakonot za amnestija s# dodeka pred sud ne se izvedat izvr{itelite na gnasnite ubistva izvr{eni nad branitelite na makedonskiot suverenitet i integritet. Sakame da gi vidime onie pratenici koi za vreme na tragi~nite nastani, od govornicata na makedonskiot Parlament ni izrazuvaa so~ustvo za smrtta na na{ite sinovi, se zgrozuvaa nad yverstvata izvr{eni nad ve}e mrtvite braniteli i so po~it kon ranetite i poginatite n# ubeduvaa deka }e dojde vremeto na pravdata. Se pra{uvame dali e ova vremeto na pravdata, dali za vakva pravda i vakvi pratenici se borea na{ite raneti i zaginati? Onoj den koga }e podignat raka vo Parlamentot neka pomislat na sedumdesette mrtvi braniteli, na stotinata siraci, na nekolku stotina raneti i osakateni braniteli. Zaginatite }e gi sledat od neboto, ranetite }e im baraat milostina na ulica, a decata siraci, `enite vdovici i majkite zavieni vo crno }e gi gledaat kako gi amnestirate onie koi yverski gi ubivaa nivnite najbliski. Gospoda pratenici, vie gi povikavte na{ite ~eda da ja branat Makedonija, makedonskiot Parlament i vas pratenicite. Zdru`enieto na ranetite i ~lenovite na zaginatite pripadnici na bezbednosnite sili na Makedonija smeta deka momentalnata situacija vo Makedonija ne im dozvoluva da gi povika svoite ~lenovi da izlezat pred Parlamentot i so slikite na svoite poginati da go iska`at svojot revolt kon donesuvaweto na Zakonot za amnestija vo predlo`enata forma. Zatoa se odlu~ivme na ovaa forma na protest so otvoreno pismo do Pretsedatelot na dr`avata, do Premierot i do pratenicite na makedonskiot Parlament. Koga nekoj }e ja izgubi doverbata Za kogo zboruvame? Stanuva zbor za ministerot za vnatre{ni raboti. Toj dosega tolku la`el i manipuliral, {to sega i da napravi ne{to pametno, nikoj ne mu veruva. Taka se slu~i i so minatonedelniot incident koga bea ubieni sedum teroristi za koi do momentot na zatvoraweto na brojot od spisanievo ne se znae{e skoro ni{to. Na~inot na koj be{e pretstaven ovoj slu~aj, kako i kontradiktornite izjavi na ministerot napravija od ~ist teroristi~ki napad da se pravat razni konstrukcii i nedoverba vo vistinitosta na nastanot. Taka e koga imame amateri na odgovorni funkcii. Edinstvenata nivna sposobnost e i pozitivnoto da go pretvorat vo negativno. Bugarski spomenik vo Tirana Pretsedatelot na bugarskiot Parlament, Gerxikov, po povod nacionalniot praznik na Bugarija, treti mart – denot na Sanstefanska Bugarija (hmmm, neli e malku ~udno edna zemja koja veli deka nema pretenzii kon sosedite da go izbere ba{ ovoj den za nacionalen praznik) otkril spomenik Sv. Angelarij vo bugarskata Ambasada vo Tirana. Spomenikot bil postaven za da pretstavuva fizi~ki simbol na vekovnite odnosi me|u dvata naroda. Pak za ^a{ule Nekoj }e pomisli deka ovaa stranica se pretvori vo propagandno glasilo na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, no ne mo`e, a da ne ja spomeneme izjavata na ministerot ^a{ule za t.n. "jazi~en spor" za vreme na negovata poseta vo Sofija na ~etvrti mart: "Makedonskiot jazik e `iv organizam, toj postoi, sozdava dela i sozdava vrednosti. Isto taka, i bugarskiot jazik e `iv i sozdava dela i vrednosti. Tie jazici si imaat svoe mesto vo svetot, taka {to birokratskiot odnos kon niv mo`e samo da vodi kon nesre}a, a ne vo odnosi po evropski terk, kakvi {to sakame da gradime". Odgovaraj}i na pra{awe od bugarski novinar "za t.n. jazi~en spor", {efot na makedonskata diplomatija re~e deka toj, kako lingvist, smeta deka "jazikot e realnost" i "toj ne se sozdava so zakoni i ne se poni{tuva so akti". "Jazikot treba da bide element za komunikacija, a ne za nekomunikacija. Ottamu, mislam deka e vreme da mu se prijde na ovoj del od realnosta vo negovata vistinska dimenzija. Toj ne treba da bide pre~ka da sorabotuvame, tuku naprotiv, treba da bide vrska. Utre, koga }e bideme site zaedno vo Evropa, }e komunicirame na na{ite jazici i na onoj jazik na koj najbrzo }e se razbereme, a toa e jazikot na vistinskite vrednosti". |
|
|