Makedonskiot mediumski sovet, koj od neodamna funkcionira kako nevladina organizacija, so zada~a da go sledi i analizira pi{uvaweto i govoreweto na mediumite vo dr`avava, na samiot po~etok od formiraweto naide na negativni reakcii kaj del od javnosta. Ovoj Sovet, koj finansiski e potkrepuvan od Institutot za demokratija od SAD, mnogumina smetaat deka e paralelno telo koe mu konkurira na Sovetot na ~esta na Zdru`enieto na novinarite, a koj mu "sudi" na onoj novinar koj neprofesionalno si gi izvr{uva svoite obrski.

Vo Sovetot ~lenuvaat Meto Jovanovski, koordinator, Ali Aliu, univerzitetski profesor, Oliver Belopeta, muzi~ki producent, [pend Devaja, advokat, Drita Karahasan, novinar, Branislav Sarkawac, univerzitetski profesor i Blerin Kolali, sociolog.

Del od mediumite reagiraat tokmu na prisustvoto na Meto Jovanovski, nekoga{niot pretsedatel na Helsin{kiot komitet za za{tita na ~ovekovite prava.

Pretsedatelot na Sobranieto, Stojan Andov, na 5 mart vo makedonskata Ambasada vo Tirana se sretna so pretstavnicite na makedonskite dru{tva vo Albanija. Tie go zapoznaa Andov so svoite ekonomski problemi i ja naglasija potrebata za pomo{ta {to mo`e da ja dade Makedonija za podobruvawe na patnata infrastruktura, pred s# vo oblastite Mala Prespa i Golo Brdo. Pretstavnicite na makedonskite dru{tva gi pretstavija aktivnostite {to gi sproveduvaat za za~uvuvawe na svojot nacionalen identitet i kultura, kako i barawata za ostvaruvawe na pravoto na obrazovanie na maj~in jazik i priznavawe na malcinskiot status.

Inaku, Andov vo Tirana u~estvuva na tretata konferencija na pretsedateli na parlamentite na deset zemji od Jugoisto~na Evropa na tema: "Dobrososedskata i regionalna sorabotka kako glaven preduslov za zabrzuvawe na evroatlantskite integracii".

Stejt departmentot na SAD vo svojot redoven godi{en izve{taj za ~ovekovite prava, & dade niska ocenka na Makedonija za slu~uvawata minatata godina, dodeka trae{e voenata kriza. Stavaj}i ravenstvo me|u kr{eweto na ~ovekovite prava od strana na policijata i tie od strana na ekstremisti~kata ONA, Stejt departmentot konstatira deka makedonskata policija, paramilitarcite i ONA izvr{ile golem broj ubistva. Dvete strani, se zaklu~uva vo izve{tajot, maltretirale, tepale i zloupotrebuvale civili od sprotivnata etni~ka pripadnost, uni{tuvale domovi i sopstvenost, zarobuvale i dr`ele civili vo pritvor.
Vo izve{tajot, bogat so fakti za ednogodi{nite nemili nastani vo Makedonija, generalno se konstatira zna~itelno vlo{ena situacija so ~ovekovite prava, kako rezultat na seriozni zloupotrebi od strana na nediscipliniranite i neistrenirani policiski rezervisti, organizirani vo paramilitarni grupi koi, spored izve{tajot, ubile pove}e civili za vreme na operaciite, no za toa se prezemeni nedovolni ili voop{to ne se prezemeni ~ekori da se sprovede istraga i da bidat kazneti odgovornite.

Izve{tajot na Stejtdepartmenot za nelegalnata trgovija so droga vo nad 140 zemji vo svetot za ovaa godina ja karakterizira Makedonija kako zemja niz koja minuvaat nekolku pati{ta za {verc na heroin od Jugoisto~na Azija, preku Turcija do Zapadna Evropa, kako i deka Makedonija vo poslednive nekolku godini se koristi kako tranzit za visokokvaliteten ha{i{ od Albanija vo Turcija kade {to se zamenuva za heroin.

Vo izve{tajot, kako {to javi Radio Glas na Amerika, se naveduva deka Makedonija ne e golem proizvoditel na droga nitu pak, glavna tranzitna to~ka za ilegalnata trgovija. Makedonskite policiski edinici so pomo{ta i obukata od SAD, EU i ON se efikasni, i pokraj ~estite promeni na ministrite za vnatre{ni raboti, se ocenuva vo izve{tajot. Nad 80 procenti od {vercerite so droga uapseni vo Makedonija se etni~ki Albanci. Policijata znae deka treba da se fokusira na glavnite {verceri - najgolem del etni~ki Albanci i nivnite mre`i, iako vo minatata godina poradi konfliktot vo zemjata izvorite me|u etni~kite Albanci odbile da sorabotuvaat so policijata.