Ako po nekoe ~udo svetot se za~uva i ostane da postoi takov kakov {to e i po ~etiri-pet mileniumi, so pi{ani nau~ni, politi~ki i istoriski podatoci, so sigurnost toga{nata nauka }e bide zbogatena so u{te edno svetsko ~udo. Vo poznatite svetski enciklopedii za istorija so sigurnost bi se nao|ala i edna vakva definicija: Svoevremeno vo najstariot del od Evropa, Morea, odnosno Balkanskiot Poluostrov, postoe{e edna drevna dr`ava Makedonija, naselena so drevniot narod Makedonci, koi so mnogu ne{ta go zadol`ija svetot, kako jazik, pismo, kultura, civilizacija i red drugi ne{ta. I pokraj dolgovekovnite ropstva pod podocna sozdadenite narodi, i pokraj raznite uni{tuva~i, fa{isti~ki propagandi, ovoj `ilav dreven narod opstojuva{e so mileniumi. Isfrli eden kup akademici, magistri, profesori, doktori na nauki, na istorija itn. Ovaa plejada u~eni, nakiteni so raznorazni tituli, sporedeno kako i na koj na~in dobieni (za kanta-dve sirewe ili celo jagne) koi treba{e da zastanat napred vo odbrana na sopstvenata nacija, narod i dr`ava, za tragedijata da bide kompletna, eden dobar del od niv gi zafati edna "zatkarpatska epidemija" na samonegirawe, samouni{tuvawe. So tekot na vremeto ovie u~eni zafateni od taa zatkarpatska epidemija, donesena od nekakvi zatkarpatski vetrovi doteraa dotamu ovoj iskonski narod da se asimilira i preku nekakvo slovensko ili ju`noslovensko skalilo da premine vo zaboravot. Denes ovoj narod ne postoi. Ne postoi ni nivnata dr`ava. Podelena pome|u nekakvi novonadojdeni plemiwa so novi i ve{ta~ki imiwa. Deneska ova iskonsko ime go sre}avame samo vo mitskite zapisi. Na~inot na koj ovoj mitski narod se samouni{ti e jasen dokaz deka bea direktni naslednici na li~nostite od prastarata mitologija. Prviot mitolo{ki bog Korn gi goltal sopstvenite deca, a Makedoncite so pomo{ na svoite politi~ari i u~eni se samouni{tija. Najgolemata pri~ina za ova samouni{tuvawe bea tokmu ovie zatkarpatski vetrovi koi na poedinci od vode~kiot establi{men vo potpolnost im gi ispraznija, mo`ebi i ne mnogu polnite glavi.

Takvi "zagrozeni" od ovaa zatkarpatska epidemija deneska gi ima vo pozaviden broj me|u koi so sigurnost spa|a i nekakva gospo|a, d-r Milka Zdraveva, koja vo "Makedonsko sonce" br. 393 ima{e dadeno intervju. U{te na samiot po~etok taa samata veli: "Spored moeto mo`ebi utopisti~ko mislewe i `elba".

Gospo|o d-r Zdraveva, Va{eto mislewe i Va{ata `elba ne mo`ebi, tuku sigurno se utopisti~ki i ne samo toa, tuku i sramno za edna li~nost pred ~ie ima stojat dvete bukvi "d-r". Samo eden mal izvadok od Va{eto intervju: "Sekako, popularnosta na Aleksandar Makedonski vo prvite decenii na 19 vek i povrzuvaweto so teritorijata na Makedonija im godela na nekoi pobudni dejci da se pretstavat kako Makedonci i duri potomci na Filip, Aleksandar i Aristotel". Kakva apsurdnost od li~nost {to se kiti duri i so doktorska titula i e nekakov nau~en sovetnik vo Institutot za nacionalna istorija. Komu i kakvi nau~ni soveti }e davate Vie, gospo|o Zdraveva, vo Va{ite takvi oskudni soznanija? Spored Va{ite dosega{ni soznanija, Makedoncite se Ju`ni Sloveni, a starite Makedonci preku no} gi progoltala zemjata. Analogno na ovaa Va{a teorija, sami po sebe se nametnuvaat nekoi pra{awa:

Ako sme nie Ju`ni Sloveni, zo{to na{ata tatkovina go nosi imeto Makedonija? Dali po Va{ata logika e mo`no kompletno is~eznuvawe na eden narod, odnosno da bide kompletno asimiliran ili uni{ten, a pak asimilatorite da go zadr`at ili prezemat za niv tu|oto ime, i site tuka zateknati obi~ai i geografski imiwa? I ako Vie, gospo|o Zdraveva, ste ju`noslovenka toa e va{e pravo, ama dol`ni ste da ni objasnite pokonkretno. Imeto Sloveni e eden golem poim. [to ste vie konkretno i od kade ste dojdeni, pa taka besramno plukate po na{ata nacija i na{ite slavni predci.

Takvi "zagrozeni" nau~nici i doktori gi ima pove}e. Pred nekoja nedela na prvata programa na MRTV gostuva{e isto eden takov "zagrozen" gospodin so doktorska titula. Za `al, ne uspeav da mu go zabele`am imeto, pa da go udostoevme i nego so polno ime i prezime vo ovoj tekst. No, dovolno e da se prepoznae samiot dokolku go pro~ita ovoj tekst. Imeno, na ovoj zasega anonimen gospodin so doktorska titula mu pre~elo da se pi{uva i da se zboruva za istorijata i minatoto, kogo deneska go interesiralo kako bil ma~en Karpo{, trebalo da bideme i toa kako zadovolni {to sme imale dr`ava kakva takva, kako mal narod, imalo mnogu pogolemi narodi bez nikakvi dr`avi, trebalo da se gleda samo napred, a ne da se vra}ame nazad, odnosno da gi barame na{ite koreni. Ovoj "zagrozen" gospodin potpolno izgubil orientacija, zaboravaj}i deka sekoe steblo ima i koren i deka sekoe prese~eno steblo is~eznuva. Takvi voobrazeni, iskompleksirani u~eni, zakiteni so razni tituli, gi ima vo pogolem broj, koi ete za `al pod kojznae kakvi okolnosti stignale do poziciite {to gi dr`at, pa ottamu plukaat li plukaat po s# {to e so nacionalna opredelba ili po s# {to e makedonsko.

Negiraweto na edna nacija e potvrda deka taa postoi, a drugo e toa {to za toa negirawe postojat vi{i sili koi{to sakaat nepostoe~kata nacija da ne postoi i sakaat da ja uni{tat. A zo{to sakaat da ja uni{tat koga taa ne postoi? Na primer, ako ste prestojuvale vo koja i da bilo na{a sosedna zemja, }e uvidite deka Makedoncite za tamo{niot obi~en ~ovek postojat. Toj tamu postoi za ni~ij inaet, na nitu eden sosed. Toj narod postoi od antikata pa s# do denes, tamo{niot obi~en narod toa go znae i go respektira. No, ako pra{ate zo{to e taka, samo kratko }e vi odgovorat, pra{ajte gi politi~arite. A, ako pra{ate nekoj {to se zanimava so politika vo Grcija, }e vi ka`e deka Makedoncite se najgolemi i naj~isti Grci koi go zadol`ile svetot i istorijata so nivnata hrabrost i kultura. A vo Bugarija }e vi re~at deka Makedoncite se naj~isti Bugari i deka bugarskata dr`ava gi ima i gi smeta kako eden od najromanti~niot del od istorijata.

A vo Jugoslavija bevme jugoslovenski Makedonci ili posebno za sosedite bevme Srbi i istorijata ni po~nuva{e od partizanite i jugoslovenstvoto. I ne ni be{e mnogu prepora~livo da se zanimavame so makedonskata istorija, pa zatoa pove}e gi izu~uvavme istoriite na na{ite bratski narodi vo toga{na Jugoslavija odo{to makedonskata. Pa zatoa ako pra{ate obi~en Makedonec vo koja bilo koja zemja }e vi re~e deka e Makedonec i ni{to drugo.

Za ova {to se slu~uva so makedonskiot narod najodgovorni se instituciite vo Makedonija, posebno MANU, koi dosega za ovie deset godini nemaa hrabrost i nemaa zazemeno cvrst stav okolu makedonskata istorija i edna{ zasekoga{ da se napi{e istorijata od antikata pa do denes i da nema begawe od toa. Eve vo Zapadot makedonskata istorija pove}eto ja pi{uvaat od antikata pa do dnes, a i nekoi velat ako prodol`ite taka i vo idnina da ja pretstavuvate Makedonija taka neseriozno, }e ve pretstavuvame i nie kako {to ve pretstavuvaat vo sosedstvoto.

I sakam na krajot da gi potsetam na{ite golemi MANU - akademici i golemi rabotnici, ako prestojuvaat vo nekoja od zapadnite zemji i posetat nekoja biblioteka, kni`ara, dali }e najdat nekoja kni{ka ili kniga za Makedonija? ]e najdete knigi ili propaganden materijal za sekoja zemja, no ne i za Makedonija. Ako Moldavija, Albanija, Romanija, Bugarija imaat pari i so bogat kni`even materijal gi pretstavuvat svoite zemji vo svetot, kaj e Makedonija i zo{to ne se preispita koj treba toa da go napravi, dali Makedonija e tolku bedna kako dr`ava, dali MANU e bedna institucija ili na nekoj mu odgovara toa taka da bide. I dali e propu{tena istoriskata {ansa za ovie deset godini slobodna Makedonija toa da se napravi, oti so pravo toa od vas se o~ekuva, a i site pogledi i nade`i bea svrteni kon ovaa makedonska instituciija. Makedoncite od Republika Makedonija, Makedoncite vo sosednite zemji, a i Makedoncite vo iseleni{tvo i zasekoga{ da stavat kraj na tolku negiranoto otvoreno makedonskoto pra{awe...

Kako nemi svedoci gi sledime site mo`ni kombinacii na zagovor {to ni se slu~uvaat vo na{ata Makedonija. Vojnata zavr{i od na{a strana, a balistite s# u{te ja vodat. Tie se krijat, a nikoj ne gi bara. Pa revoltirani od toa {to makedonskite braniteli ne gi baraat, postavuvaat novi barawa. Da im se oslobodat u{te ka~aci koi se na prezimuvawe vo Idrizovo. Sakale nie da gi pomiluvame, no nie {iptarska glava nikoga{ ne sme miluvale. Ne smeat [iptarite da go zaboravat Ara~inovo (koga na pomo{ si go viknaa NATO - nova albanska teroristi~ka organizacija, da gi izvle~e) Tanu{evci, Radu{a (koga bea bukvalno razneseni od nas branitelite).

Ne barajte preku leb poga~a. Cel `ivot za vas pari dvoevme, za po 10 deca da ra|aat bulite, a tie isti ka~a~iwa se krijat i pukaat po branitelite. Na mini samitot kaj Boris od Strumica, po profesija rastura~ na Makedonija, veroispovest - protestant, i protestira na stranata od balistite, se sobraa svatovite. Dojde Branko (zavisnik od vlasta), Qub~o (~ovek bez tapija i edinstven maloumen dr`avnik vo svetot) od edna strana, a od {iptarskata strana dojdoa Ta~i (mobiqni) i Veqseqi (iredentistot). [iptarskite poglavari ne ja udostoija makedonskata strana zatoa {to bea na poklonenie kaj muxahedinot Ali Ali (d'tka~ot). E, moj narode, sami si ja kroime kapata, a potoa u~kite, ANA, ONA ni e kriva. Nemame jadro da n# zbli`i vo ovie momenti. Ofanziva ni predlagaat, ama ako gi razbieme, na pomo{ }e si gi viknat sojuznite (amerikanskiot xgan), a nie avtobusi }e im pratime, pe{ki da ne odat. Ne smeeme da gi nervirame, oti patele od epilepsija.

Slu{ajte ka~aci, plemeto da dade Bog da vi se sotre, ni ostavivte sira~iwa za navek, nikoga{ nema da vi zaboravime, zulumot {to go napravivte. S# u{te ima nade` za Makedonija. Ako uspeat MAAKOVISTITE (MAAK) na ~elo so bestra{niot Stra{o, da po~nat da odlu~uvaat za na{ata sudbina, mnogu brzo }e po~nat da se otseluvaat od Makedonija, site koi se nelojalni. Edinstveno MAAKOVISTITE ne dozvoluvaat amnestija za balistite zatoa {to pak tie isti balisti }e gi napa|aat punktovite.

So pamet vo glava Makedonci, za Makedonija do smrt.

Jas vo momentov se nao|am na privremena rabota vo Germanija. Bi ve zamolila da mi dozvolite da ka`am nekolku zborovi vo vrska so Festivalot "Goce Fest". Kako prvo, mnogu sum potresena od tragi~nata smrt na golemata patriotka Petranka Kostadinova koja nikoga{ nema da bide zaboravena od idnite generacii i tie ve~no }e ja nosat vo nivnite srca.

Inaku, celta mi be{e da ka`am zbor-dva za Festivalot koj od godina vo godina go gubi sjajot bez na{eto nacionalno {esnaesetzra~no sonce koe prvite godini vo vremeto na SDSM ni be{e dozvoleno. So ova sakam da ka`am i da gi kritikuvam takanare~enite "VMRO" koi ni go prezentiraa toa sonce. Celiot narod, a isto taka i mojata stara majka, so tradicija na VMRO-ovka e beskrajno razo~arana i ve}e nema nikakva verba, ni vo edni ni vo drugi, bez razlika dali se od SDSM ili od VMRO-DPMNE.

Site tie se Makedonci i bi trebalo site da rabotat zaedno za Makedonija i za makedonskata nacija.

Izmina i tretiot mesec od poslednata rekonstrukcija na Vladata. Po povlekuvaweto na SDSM od vladinata koalicija, VMRO-DPMNE kako da se podispla{i za idninata na svojata i onaka krevka odbrana grupa. Na klu~nite ministerski mesta postavi lu|e koi se bea doka`ale so svoite dejstvija vo odr`uvaweto na vladeja~kata garnitura na vlast.

Tokmu vo ova pismo sakam da se osvrnam na eden od niv, na gospodinot minister za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule.

Navistina e interesen fenomenot na promena na ~ove~kata li~nost pri nagla promena na nadvore{nite faktori. Toa se potvrduva i vo ovoj slu~aj. Kade is~ezna onoj bu~en novinar koj neprestano ja kritikuva{e vlasta. Odedna{ se sti{i i odleta vo oblacite, no ne figurativno, tuku so svojot iznajmen "Falkon" za da ne gubi vreme i {to pobrzo da & gi re{i site nadvore{no-politi~ki problemi na svojata zemja. Me|utoa, ovoj na{ minister za moment ja zaboravi najva`nata lekcija koja treba{e mnogu dobro da ja znae, deka nikoga{ ne treba da se konfrontira so svoite dov~era{ni kolegi koi }e mu ostanat i ponatamu kolegi, osven ako povtorno ne odleta so svojot iznajmen "Falkon", no ovoj pat na mnogu podolg period.

Po negovoto odnesuvawe i ni{to ~udno dokolku ne saka da go prodol`i svoeto rabotewe i `iveewe vo svojata zemja. Dali, pak, mo`ebi mu se vrtat misli deka kako i za drugite, taka i za nego, }e dojde nekoj koj }e digne pogolema pra{ina, pa s# }e se zaboravi, pa duri i negoviot dolg za neplateniot erkondi{n. Eh moj ministre, nekoj mnogu umen rekol: Nov bunar kopaj, ama na stariot ne plukaj. O~igledno "tamu gore" vo oblacite mnogu brzo se zaboravaat vakvite eti~ki mudrosti.

Sakame zdrava dr`ava i zdravo op{testvo so kulturni i obrazovani lu|e. Ama kaj nas vo posledno vreme nekako s# odi naopaku, pa namesto da gradime zdravo op{testvo, nie gradime s# ponezdrava sredina, a mladite lu|e mnogu lesno stanuvaat po~esni ~lenovi na nedoli~noto i vandalisti~ko odnesuvawe.

Ne, zdrava ni e mladinata, ama nivnite vospituva~i "ne im se zdravi". Sigurno deka doma{noto vospituvawe igra najgolema uloga, no do odredena vozrast, a potoa tie svojata li~nost najpove}e ja gradat vo u~ili{nite centri. A kako da se nadograduvaat tamu koga za nastavnici i profesori imaat lu|e na koi podobro bi im stoelo imeto tutori.

Pomina toa vreme na uredni vospituva~i i pedagozi - daskali koi znaeja da nau~at na red i diciplina na sosema prifatliv i pedago{ki na~in.

Ama vremiwata se izmenija, pa so niv i navikite, pa vovedovme modernisti~ki na~in na vospituvawe primena na sila. "Koj ne slu{a, }e bide istepan", i toa od raketarite na direktorite-direktorkite. Ama mo`ebi i direktorite-direktorkite ne se vinovni, tie igraat kako }e im se sviri, odnosno kako }e im ka`e nivniot pretpostaven - ministerot za obrazovanie. Ama na{iot minister, Novkovski, vinata voop{to ne ja nao|a vo sebe. Toj, kako {to veli, ne e odgovoren. I koga }e razmislime malku i toa e to~no, toj navistina e krajno neodgovoren. Toj voop{to ne misli {to potoa }e bide so tie mladi lu|e, kako toa }e vlijae na nivnata psiha itn.

Ne deka i vo vremeto na SDSM-ovcite imavme dobri ministri za obrazovanie, no sepak tie barem kolku-tolku go gledaa interesot na u~enicite i vo sporedba so sega{niot minister Novkovski, apsolutno nemaat {ansi.

Zatoa gospodine ministre, najdobro bi bilo vedna{ da si podnesete ostavka od svojata funkcija, oti so va{eto "dobro ministeruvawe" & pravite samo lo{o na ovaa mladina koja doprva treba da se gradi vo normalni li~nosti i gra|ani na ovaa dr`ava.