VERATA NA[A RISJANSKA

Prvoto i vtoroto nao|awe na glavata na Sveti Jovan Krstitel

^UDOTVORNA MO] NA ^ESNATA GLAVA

Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA

  • Zaslepen od ubavinata na Salomija, }erkata na Irodijada, carot Irod naredil da i ja ispolnat `elbata, da i ja donesat glavata na Sv. Jovan Krstitel.
  • Vo gradot Emes podignale hram posveten na Sv. Prete~a i toga{ negovata sveta glava ja prenele vo nego.

Sv. Jovan go prezre nemoralot na Rimskiot imperator Irod i vo toj neznabo`e~ki svet, hrabro na lice mu uka`a za povredata na moralniot zakon Bo`ji: "Ne ti e pozvoleno da ja vodi{ `enata na tvojot brat ". Irod se zaqubil vo `enata na svojot `iv brat Filip, ja isteral svojata `ena i ja zel Irodijada. Taa so sebe ja dovela svojata }erka Salomija, koja na rodendenot na Irod, igrala predizvikuva~ki, prosto go zanela carot, koj gledaj}i vo nejzinite strasni dvi`ewa na teloto, tolku go vozbudila {to vetil deka }e & dade s# {to }e posaka. Salomija, nagovorena od svojata majka Irodijada, ja pobarala glavata na Sv. Jovan Krstitel. Car Irod nareduva da go ubijat Svetitelot. Xelatot vleguva vo zatvorot, mu ja prese~e glavata na Svetitelot.

Vtoroto nao|awe naglavata na Sv. Jovan

Glavata mu bila otse~ena na istok od Mrtvoto More, vo mestoto Maherue. "I ja donesoa glavata negova na tabla i & ja dadoa na devojkata, a taa ja odnese na majka si". Zlobnata Irodijada, so igla go izbodela jazikot na Svetitelot, svetiot jazik so koj im ja ka`a vistinata za nivniot nemoral, blud i grev pred Boga.

JOVANOVI U^ENICI

Doslednite Jovanovi u~enici, no}e, tajno go zele negovoto telo i go polo`ile vo gr. Sevastija. Go izvestile Hrista za smrtta na slavniot ma~enik. Jovanovata glava Irodijada ja zakopala vo svojot dvorec, dlaboko vo zemjata, na nekoe ne~isto mesto. No, za toa znaela dvorjankiwata na Irodijada, dobrata Jovana. Taa, no}ta, tajno ja iskopa ~esnata glava, ja "polo`i vo zemjen sad, ja odnese i pogreba na Eleonskata Gora, na imotot Irodov". Po izvesno vreme vo Erusalim pristignal monahot Inokentie, koj na Irodoviot imot re{il da izgradi mala crkva. Kopal dlaboko i: "Po Bo`ja promisla najde zemjen sad i vo nego glava". Bog mu otkril deka toa e glavata na Sv. Jovan Krstitel. Monahot, pred svojata smrt, ja celival svetata glava i ja zakopal na istoto mesto. Sv. Jovan vo son im se javil na dva monasi vo Svetata Zemja, da ja iskopaat od zemja negovata ~esna glava i im go poka`al mestoto kade e sokriena. Tie ja predale svetata glava na ~ovekot od gradot Emes, po zanaet grn~ar, koj ja ~uval i po~ituval. Pred svojata smrt, ja polo`il vo eden kov~eg, go zape~atil i go predal na svojata sestra, nareduvaj}i & pred nejzinata smrt da go predade sandakot na bogoboja`liv ~ovek. Potoa, ~esnata glava do{la do nekoj prezviter Evstatie, eretik, koj `iveel vo pe{tera do gradot Emes. No, episkopite go isterale od pe{terata. A toj no}ta tajno "go zakopa sadot so svetata glava vo pe{terata, dlaboko vo zemjata". Pri taa pe{tera e osnovan manastir.

SVETATA PE[TERA

Po pove}e godini, Bog go blagoslovil arhimandritot Markel da ja pronajde ~esnata glava. Na ve~ernata bogoslu`ba, Isakie "vide svetlost kade gori vo crkvata na svetata pe{tera". Pred Markel odela yvezda i odej}i po nea vlegol vo pe{tera. Yvezdata go donela do mestoto kade se nao|ala ~esnata glava na Sv. Jovan. Povikuvaj}i go Boga, toj po~nal da kopa, videl plo~a od kamen, ja izvadil, i zboruva: "pronajdov ... sad vo koj be{e ~esnata i bla`ena glava na Prete~a". Za toa go izvestil arhimandritot Genadie i |akonot Kirijak. Trojcata zaedno go izvestile za toa episkopot, koj utredenta zaedno so prezviterite i |akonite, do{le vo manastirot. Episkopot Uranie soborno otslu`il bogoslu`ba, go izvadil od zemjata sadot so ~esnata glava, go vnel vo crkvata i go polo`il vo svetiot oltar. Vo gr. Emes podignale hram posveten na Sv. Prete~a i toga{ negovata sveta glava ja prenele vo nego. Zna~i, vtoroto nao|awe na glavata na Sv. Jovan bilo vo 452 godina (I i II nao|awe na svetata glava se slavi na 09.3.). Spored arhimandrit Markel, "svetata glava mu se otkrila na 18.2., episkopot Uranie ja prenel vo crkveniot |akonik na 24.2., a na 24.10. 452 godina, prenesena e vo Crkvata podignata vo ~est na Sv. Jovan Krstitel". Crkovniot pisatel Sv. Simeon Metafrast pi{uva za nao|aweto na ~esnata glava na Sv. Jovan, poklonuvaweto nad nea i nejzinata ~udotvorna mo}, za ispu{taweto od nea na lekovito miomirisno miro. Potoa bila prenesena od gradot Emes vo Carigrad vo Crkvata na Prete~a. Podocna tajno e prenesena vo gradot Koman. Od svetata glava stanuvaat ~uda. Slava im na svetite ramnoapostolni car Konstantin i carica Elena koi podignale Crkva nad grobot na Sv. Jovan Krstitel vo Sevastija.