Vo kuso intervju za "Dnevnik", bugarskiot minister za nadvore{ni raboti, Soloman Pasi, ja otfrli mo`nosta za promena na granicata me|u Makedonija i SRJ na delot kon Kosovo. Spored nego, za stabilnost vo regionot na Balkanot treba infrastrukturna revolucija, a ne nezavisnost na Kosovo.

"Bugarija ima mnogu jasna pozicija, a toa e deka ne poddr`uva obidi za promena na granicite. Za nas granicata me|u Republika Makedonija i Jugoslavija, na delot kon Kosovo, e me|unarodno priznata granica i ne treba da se pravat obidi za nejzino menuvawe", istakna me|u drugoto vo intervjuto, bugarskiot minister za nadvore{ni raboti, Soloman Pasi.

Sovetot za bezbednost na ON gi osudi izjavite na kosovskiot premier, Bajram Rexepi, spored koi "kosovskite institucii }e pobaraat revizija na dogovorot me|u Makedonija i SRJ za me|usebnata granica".

Sovetot za bezbednost ja izvestil makedonskata misija deka na sednicata koja bila odr`ana na osmi mart bil donesen zaklu~ok pretsedatelot na Sovetot preku Sekretarijatot na ON da mu dade instrukcii na UNMIK, odnosno na administratorot Mihael [tajner, da stapi vo kontakt so premierot na Kosovo, Rexepi, i so drugite tamo{ni lideri i da im go prenese stavot na Sovetot za bezbednost. [tajner dobil instrukcii kosovskite lideri vo idnina "da se odnesuvaat soodvetno".

Neodamna vo Solun be{e osnovan gr~ki razgranok na Evropskoto biro za pomalku upotrebuvani jazici. Na osnovaweto prisutni bile po eden pretstavnik na zaednicite na Makedoncite, Vlasite, Turcite, Albancite i Pomacite vo Grcija.

"Ova e istoriski den, ne samo za jazi~nite malcinstva vo Grcija, tuku i za celata dr`ava. Edna desetina od gra|anite na EU se pripadnici na jazi~ni malcinstva, odnosno ne zboruvaat na jazikot {to e oficijalen vo zemjata vo koja `iveat", istaknal me|u drugoto Bojan Brezigar, pretsedatel na Evropskoto biro za pomalku upotrebuvani jazici.

Spored Biroto, vo Evropa ima 45 jazici {to se upotrebuvaat, no ne se oficijalni jazici. Nekolku od ovie jazici se rasporedeni na grani~nite oblasti na Francija, no gi ima niz cela Evropa.

Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Grcija saka da ja zeme pod zakup zgradata na Crkvata vo centarot na Bitola, kade {to sega e smestena lokalnata samouprava i Podra~nata edinica na Ministerstvoto za obrazovanie, pi{uva vesnikot "Dnevnik".

Ovaa zgrada neodamna & bila vratena na MPC kako del od crkovniot imot nacionaliziran vo socijalizmot. Vo Eparhijata vo Bitola ne ka`uvaat kolku pari se ponudeni od strana na Grcite.

Kone~nata odluka dali zgradata }e bide dadena pod zakup, treba da ja donese avstralisko-novozelandskiot Mitropolit, Petar.

Od zemjite od Jugoisto~na Evropa EU pobara da sozdadat regionalen energetski pazar, kako eden od preduslovite za nivna integracija vo Unijata preku Spogodbata za stabilizacija i asocijacija, javija nekoi albanski mediumi.

Ova barawe bilo soop{teno na posledniot sostanok vo Brisel na grupa eksperti od sektorot na energetika od Makedonija, Albanija, Bugarija, Grcija i od Hrvatska.

Delegacija na Armijata na RM predvodena od na~alnikot na General{tabot na ARM, general-potpolkovnik Metodi Stamboliski, po pokana na na~alnikot na bugarskata armija, Miho Mihov, otpatuva vo dvodnevna oficijalna poseta na Bugarija. Generalite treba da razgovaraat za po~natite reformi vo armiite na dvete zemji. ]e razmenat mislewa vo vrska so stepenot na postignatite reformi, kako i za pro{iruvawe na sorabotkata vo oblasta na odbranata i naporite {to gi pravat dvete armii vo ramkite na nacionalnite programi za ~lenstvo vo NATO.

"Predlogot na Me|unarodnata krizna grupa za imeto, na Republika Makedonija & nosi samo obvrski, dodeka na Republika Grcija i na me|unarodnata zaednica im dodeluva samo prava", izjavi prof. Qubomir Cuculoski na odr`anata tribina na tema "Analiza na izve{tajot na Me|unarodnata krizna grupa, {to ja organizira{e Demokratskiot sojuz.

"Celta na Izve{tajot na MKG ne e pomo{ na Makedonija, tuku nejzino dr`ewe vo napnatost za da se opravda prisustvoto na NATO-trupite na nejzinata teritorija. Toa se gleda od otstapkite {to treba da gi napravi Makedonija pred NATO da se vpu{ti vo priznavaweto na ustavnoto ime", oceni profesorot po Ustavno pravo, Svetomir [kari}.

Okolu 20 dela na makedonskiot slikar Boris Petrov od Gevgelija od 12 mart se postaveni vo izlo`beniot salon na noviot Dom na kultura vo Neapolis, najgolemata op{tina vo Solun. Izlo`bata e zaedni~ka so drugi gr~ki poznati slikari. Izlo`enite dela se maslo na platno, glavno pejza`i od ju`noto makedonsko podnebje i sliki so etnolo{ki motivi.

U~estvoto na Petrov e po pokana od Sovetot na op{tina Neapolis, a vo ramkite na proektot za kulturna razmena "Balkanski plo{tad".