Centarot za stranski jazici e edna od retkite institucii koi isklu~itelno uspe{no rabotat so decenii nezavisno od toa koj politi~ki sistem ili politi~ka garnitura e na vlast. Sizifovski napor e potreben da se odr`i visok profesionalizam, besprekorna rabotna etika i kvalitet na uslugi na svetsko nivo. Centarot tokmu toa izvonredno uspe{no go postignuva, i toa vo kontinuitet od osnovaweto (a ve}e 30 godini na adresata 155 a "Orce Nikolov"). Ovaa visokoprofesionalna institucija pravi od nas gra|ani na svetot i gi pribli`uva gra|anite na svetot do makedonskiot jazik i kultura i do preostanatite jazici/kulturi na Republika Makedonija.

I namesto vlastite da pravat s# za da go pofalat i poddr`at Centarot i za da ja primenat formulata za uspeh na Centarot vrz drugi institucii, tie si
postavuvaat za cel da ja uni{tat ovaa institucija.

Mo`ebi uspe{noto dejstvuvawe na Centarot i apoliti~nata profesionalnost na istiot im se trn v oko!

Nie dolupotpi{anite (nekoi od nas porane{ni studenti na Centarot) `iveeme i rabotime vo Wujork kako nau~nici, in`eneri, profesori, doktori, umetnici, biznismeni. I tokmu od ovaa perspektiva gledame kolku Centarot be{e neophoden vo formiraweto ne samo na na{eto znaewe na stranski jazici (koi denes sekojdnevno gi koristime i vo privatniot i vo delovniot `ivot vo edna beskompromisno profesionalna sredina kako Wujork), tuku i vo formiraweto na eden profesionalen pristap kon rabotata, ne{to {to e za `al retkost vo Makedonija.

[okirani sme od posledniot bezumen poteg na ministerot Novkovski da se iseli Centarot.  [to mo`e da stoi zad ovoj poteg? Ne sakame da veruvame deka ova e del od edna (samo) destruktivna kampawa (ili podobro re~eno hajka) da se razurne s# {to e dobro/kvalitetno/uspe{no vo Makedonija, no podobro objasnuvawe od ova ne mo`eme da pronajdeme. Nebare vlastite sakaat da n# ubedat vo svojata revolucionernost nalik na onaa od 1945 godina kaj nas ili 1917 godina vo Rusija ili na kineskata Kulturna revolucija.

[to se odnesuva do nebuloznoto i maliciozno obvinuvawe na Ministerstvoto za obrazovanie so koe se tvrdi deka Centarot e edno obi~no trgovsko dru{tvo, toa n# potsetuva na edna stara zabele{ka na nobelovecot Ivo Andri}: "Ne e sekoj ~ovek tolku lo{ kolku {to lo{iot ~ovek misli."

Nie veruvame deka e mo`no vo idnina Centarot da bide edna od mnogute institucii vo Makedonija koi }e stopanisuvaat po svetskite standardi na profesionalizam, a ne eden od mnogute `alni spomeni na edno podobro i razurnato minato.

Go povikuvame Ministerstvoto za obrazovanie i nauka da ja preina~i svojata odluka. Ja povikuvame Vladata da mu nalo`i na Ministerstvoto da ja promeni odlukata.  Gi povikuvame site porane{ni i sega{ni studenti na Centarot i site gra|ani na Skopje koi go sakaat svojot grad da ne dozvolat Centarot da is~ezne od geografskata, prosvetna i kulturna mapa na gradot.

Gospodine ministre, kako ne Vi e sram!

Sakame zdrava dr`ava i zdravo op{testvo so kulturni i obrazovani lu|e. Ama kaj nas vo posledno vreme nekako s# odi naopaku, pa namesto da gradime zdravo op{testvo, nie gradime s# ponezdrava sredina, a mladite lu|e mnogu lesno stanuvaat po~esni ~lenovi na nedoli~noto i vandalisti~ko odnesuvawe.

Ne, zdrava ni e mladinata, ama nivnite vospituva~i "ne im se zdravi". Sigurno deka doma{noto vospituvawe igra najgolema uloga, no do odredena vozrast, a potoa tie svojata li~nost najpove}e ja gradat vo u~ili{nite centri. A kako da se nadograduvaat tamu koga za nastavnici i profesori imaat lu|e na koi podobro bi im stoelo imeto tutori.

Pomina toa vreme na uredni vospituva~i i pedagozi - daskali koi znaeja da nau~at na red i diciplina na sosema prifatliv i pedago{ki na~in.

Ama vremiwata se izmenija, pa so niv i navikite, pa vovedovme modernisti~ki na~in na vospituvawe primena na sila. "Koj ne slu{a, }e bide istepan", i toa od raketarite na direktorite-direktorkite. Ama mo`ebi i direktorite-direktorkite ne se vinovni, tie igraat kako }e im se sviri, odnosno kako }e im ka`e nivniot pretpostaven - ministerot za obrazovanie. Ama na{iot minister, Novkovski, vinata voop{to ne ja nao|a vo sebe. Toj, kako {to veli, ne e odgovoren. I koga }e razmislime malku i toa e to~no, toj navistina e krajno neodgovoren. Toj voop{to ne misli {to potoa }e bide so tie mladi lu|e, kako toa }e vlijae na nivnata psiha itn.

Ne deka i vo vremeto na SDSM-ovcite imavme dobri ministri za obrazovanie, no sepak tie barem kolku-tolku go gledaa interesot na u~enicite i vo sporedba so sega{niot minister Novkovski, apsolutno nemaat {ansi.

Zatoa gospodine ministre, najdobro bi bilo vedna{ da si podnesete ostavka od svojata funkcija, oti so va{eto "dobro ministeruvawe" & pravite samo lo{o na ovaa mladina koja doprva treba da se gradi vo normalni li~nosti i gra|ani na ovaa dr`ava.

I po site tie slu~uvawa koi ja razbranija makedonskata javnost, po~navme navistina da se zapra{uvame dali imame defekt vo sistemot ili defekten sistem?!

Za slu~ajot so neredite vo negotinskata gimnazija, ministerot Novkovski izjavi: "Jas za seto toa ne sum odgovoren". I koga }e se podzamislime malku i to~no e toa: "Toj e neodgovoren". Dozvoluva bez nikakva sovest, platenite reketari na direktorkata Bajatova koja tokmu toj ja nazna~i, da mo`at slobodno da "udrat" po neposlu{nite u~enici koi treba da se "nau~at" na red vo edno demokratsko op{testvo.

Ili pak slu~ajot so skandaloznoto otkrivawe na proda`ba na neregistrirani, rasipani lekovi vo aptekite kako i proda`bata na mesni kowski i magare{ki proizvodi. I zatoa sigurno nekoj odgovoren "ne e odgovoren", samo {to toj nekoj ne saka da go ka`e toa glasnogovorno.

Ova se samo nekolku primeri na "odgovornata" garnitura na Georgievski za {to pak i ne mo`e da se sozdade mislewe deka prethodno sme imale odgovorni politi~ari, ama so sigurnost mo`e da se ka`e deka mo`at voda da im nosat na aktuelnive.

A nam ni preostanuva da zaklu~ime celosno deka se sudirame so defekti vo sistemot ili so celosen defekten sistem.

Nie kako ~lenovi na OVS od Op{tina Veles, od po~etokot na nastanite (de fakto vojna, de jure nikoj ne smee da ka`e) naizmeni~no sme vklu~eni vo izvr{uvaweto na postavenite zada~i. Prisustvoto be{e na razli~ni borbeni pozicii od kumanovskiot do tetovskiot region. Od seto ona {to go vidovme, do`iveavme i odrabotivme vo izvr{uvaweto na postavenite zada~i, smetame deka }e bide od polza da se slu{ne na{iot zbor, so najdobra namera za dobroto na lu|eto od sostavot na edinicite i vkupno za tatkovinata.

Gospoda, morame da Vi ka`eme deka ne ja poznavate sostojbata na terenot. Ne e te{ko da se zabele`i deka nitnite se skinati (ili ne bile postaveni) na relacija MO-G[ ARM i komandite na VE koi izvr{uvaat zada~i na terenot. Za `al, morame da vi ka`eme deka sakate, a taka gi u~ite i pot~inetite, da se raportira za dobrite sostojbi, deka s# e vo red, sakate napred da bide ~isto, mazno i vidlivo. Panika ve fa}a ako nekoj od nas saka{e da ka`e ne{to pove}e za vistinata. No, i toa ne e ba{ taka, bidej}i navistina Ve nema nikade, nitu od G[ nitu od MO pri mobilizaciite (domobilizaciite) i povikuvawata na v/o. Ve nema od G[ da pominete po pati{tata vo reonite na edincite. Se pla{ite, da mo`no e, no od kogo?

Nasproti tie raboti, za `al po nas i narodot makedonski se slu~ija te{ki i tragi~ni nastani, se zagubija ~ove~ki `ivoti i za `al nikoj od nadle`nite komandanti na edinicite ne be{e zemen na odgovornost. Se bara{e nekoj od komandirite da bide vinoven.

Gospodine ministre i na~alniku, nemate opravduvawe za nastanite koi se slu~ija pri {to `ivotot go zagubija mnogu na{i lu|e. Na osmi avgust po komanda na nadle`nite od bitolskiot korpus zaginaa deset lu|e od Prilep. ^inovi se delat generalski i polkovni~ki, komu mu e gajle za zaginatite.

Na 10 avgust pod komanda na Skopskata komanda zaginaa osum lu|e od Skopje i Skopsko. ^inovi se delat, komu za toa mu e gajle, odgovornost nema. Od vele{kata edinica, dosega zaginaa ~etiri lica, a nitu vo eden slu~aj neprijatelskata strana ne ispuka kur{um kon niv. Nikoj ne e zemen na odgovornost. Vo postoe~kite regulativi, a dobro gi poznavame, nikade ne najdovme sankcii kon vinovnicite za vakvite nastani so takvi posledici. Zna~i, s# e vo red, samo napred so profit!

Sli~na e sostojbata i vo drugite edinici od drugite regioni, no tamo{nite nastani pomalku ni se poznati.

Gospoda, otpove}e e potrebno da se zamislite i da storite ne{to, iako za `al, za ne{to e ve}e predocna. Ne{to {to mo`ete da storite i toa vedna{ e: Da izlezete od Va{ite kabineti i da dojdete malku ponapred na poziciite; Generalite Va{i i na{i (kolku {to znaeme gi ima otpove}e) da gledaat malku ponisko; Nadle`nite Va{i organi od MO i G[ (iako dosega ne do{le) pri nivnoto doa|awe da gi poglednat lu|eto v o~i i da se rakuvaat.

So najgolema po~it kon zaginatite braniteli od site edinici, bez isklu~ok, mo`ebi nekoi od niv se vinovni {to se dovele vo takva situacija, no potrebno e vinata do kraj da se izvede na videlina. So najgolema po~it kon seto ona {to e storeno, a podobroto obezbeduvawe na edinicite vo koi nie bevme anga`irani, no za kvalitetot na nekoi prehranbeni artikli i delovi od oblekata ne mo`e da se ka`e ni{to so pofalni zborovi.

Mina vremeto za podelba na lu|eto na podobni i nepodobni, dojde vremeto na vredni, sposobni, kvalitetni, ~esni i patriotski nastroeni.

Gospoda, patriotite sekoga{ davale i za `al ginele.

Premnogu sum revoltiran od momentalnava situacija i postojanoto oddol`uvawe na rabotite vo dr`avava. Kako mo`e s# u{te da ne se re{i datumot na izborite koi, sakale ili ne, ova godina mora da bidat. Mojata ogor~enost se zgolemuva i so postojanite najavi za nekakva si treta politi~ka opcija i varijanti vo toj kontekst {to nekako mi izgledaat epten nevozmo`ni.

Za koja treta politi~ka opcija se aludira? Dali i voop{to ima vo dr`avava treta politi~ka opcija koja dosega ne e otkriena i e podobra od preostanatite dve. Ako "nekoj" misli na ve}e postoe~kite partii koi se samo pridru`ba na dvete golemi partii, toga{ vedna{ mo`am da go pobijam, a i ne samo jas, tuku i sekoj koj samo malku ja sledi politikata vo na{ava zsmja.

Koi se tie koi nudat ne{to razli~no od ve}e videnoto? Ako se misli na partiite od centarot, toga{ stanuva zbor za zabluda. Koja od niv mo`eme da izdvoime? Ako ja zememe vo predvid VMRO-Vistinska vedna{ ni stanuva jasno za koi s# lu|e stanuva zbor, pa duri i bez da gi nabroime - ^erkezov, Zmejko, Kekenovski.....Ako pak se osvrneme na koja bilo druga, dali bi bilo toa Nova demokratija na ^a{ule i Petrov, ili Demokratskiot sojuz na Trajanov, a pak da ne gi ni spomenuvam VMRO-Makedonska na Stojmenov i Liberalite na Andov. Vedna{ stanuva jasno deka vo site slu~ai stanuva zbor za lu|e koi se ili bile vo redovite na sega{nata vladeja~ka partija.

Vo vaka postavenite raboti ne mo`eme da zboruvame za treta politi~ka opcija. Ako se ovie na{ata treta opcija, toga{ e podobro i da gi nemame, bidej}i toa se lu|e koi ne mislat mnogu razli~no od ve}e postoe~kata Vlada koja treba i mora da se smeni.